Italijanska desnica vztraja pri paliativni oskrbi

Ko desnica sliši »samomor z zdravniško pomočjo«, v odgovor nemudoma izstreli »paliativna oskrba«. Gre za pravi Pavlov refleks, ki smo ga lahko opazili v Furlaniji - Julijski krajini, kjer je večina v deželnem svetu preprečila razpravo o predlogu zakona na to temo, pa tudi na državni ravni, kot je razvidno iz vladnega dogajanja v zadnjih dneh.

Po večletnem prigovarjanju ustavnega sodišča, naj zakonodajalec - torej parlament - sprejme zakon o samomoru z zdravniško pomočjo, ki ga je najvišje sodišče za nekatere primere legaliziralo s prelomno razsodbo iz leta 2019, zdaj kaže, da bi lahko v kratkem prišlo do premika. A nikakor ne takega, h kakršnemu že več let pozivajo zagovorniki pravice do svobodnega odločanja o končanju življenja.

Komsija, ki bi jo imenovala vlada

V torek so se koalicijske sile soočile glede vprašanja samomora z zdravniško pomočjo. Zdi se, da nameravajo pohiteti s sprejetjem zakona, ki bi to področje uredil, potem ko so dalj časa odlašali z obravnavo kar petih različnih predlogov zakona o samomoru z zdravniško pomočjo.

Neuradno naj bi želeli z njim »centralizirati« odločanje o tem, tako da bi v ta namen ustanovili nacionalno komisijo za etična vprašanja, ki bi jo imenovala ... vlada. Zaradi česar je zelo verjetno, če ne kar gotovo, da bodo v njej sedeli ljudje, ki imajo o samomoru z zdravniško močjo podobno stališče kot vladna večina. Torej restriktivno.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku