Deželnemu kmetijstvu gre dobro, prihodnost pa zahteva načrtovanje

Kmetijskemu sektorju v Furlaniji - Julijski krajini gre na splošno zelo dobro. V primerjavi z letom 2022 sta se namreč povečala tako vrednost končnih izdelkov kot obseg izvoza v tujino, kljub temu pa panoga trpi zaradi posledic podnebne krize in negativnih gospodarskih trendov. Zmanjšan obseg proizvodnje, nihanje proizvodnih stroškov in neugodne vremenske razmere so dejavniki, ki so in bodo tudi v prihodnje povzročali težave.

Tako bi lahko povzeli poročili o zdravju kmetijstva in vinarstva v FJK, ki ju je pripravila Deželna agencija za razvoj podeželja Ersa. V njej sicer ne manjka pohval, izpostavljeni negativni trendi pa kažejo, da je treba spremembe spremljati z vso pozornostjo.

Predstavljeni podatki so nedvomno spodbudni: lani je deželno kmetijstvo zabeležilo 466 milijonov evrov prihodkov (+ 58 % več kot leta 2022), izvoz pa je bil ocenjen na 1,5 milijarde evrov (+ 8 %), pri čemer je bilo izvoženih 9,1 % poljščin in 4,5 % izdelkov iz moke več kot leto prej.

Vendar kljub večjemu zaslužku je bil pridelek v letu 2023 nekoliko manjši v primerjavi z letom prej. Pridelovalne površine so se zmanjšale za 2,4 odstotka in trenutno obsegajo 209.248 hektarjev. Večinoma so namenjene gojenju koruze, pšenice in ječmena – ti pridelki so zabeležili porast, soje pa so pridelali za 7,7 % manj. Travniki in pašniki trenutno obsegajo 63.128 hektarjev, sadovnjaki pa 31.222 hektarjev – ti so se zmanjšali za 8 %. Skrčila se je tudi pridelava vina, olja in sadja.

Med paradnimi konji deželnega kmetijstva ostaja vinogradništvo.

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.