Na Žalah slovo od Miroslava Košute

Na ljubljanskih Žalah, pod mogočnimi iglavci in z zasneženimi vrhovi v ozadju, so danes pokopali Miroslava Košuto. Tržaški pesnik bo odslej počival na pokopališču v slovenski prestolnici.

V slovo so na pokopališču odmevali verzi dveh njegovih popevk s konca 60. let, z občutenim govorom pa sta se od njega poslovila Tatjana Rojc in Marij Čuk. Ljubljana je bila za Miroslava Košuto mesto mladostne sreče, kjer so živeli prijatelji, mesto velikih zadoščenj, in mesto bolečine, je spomnila literana kritičarka. In tu je želel biti tudi pokopan, v grobu ob sinu Urošu.

Dihal in čutil pa je predvsem s Krasom, Trstom, morjem. Bil je luč in kulturno-umetniški spiritus agens prostora, v katerem je živel, je dejal tržaški pesniški kolega Čuk, sicer tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. Njegova smrt je »hud udarec za ves slovenski narod. Ostaja njegova dediščina, ki je sedanji čas in čas naše negotove prihodnosti ne more okrušiti. Prevelika je. Predragocena.«