Dan slovenskega športa

Slovenija se bo s tem pridružila sedmim državam, ki imajo praznik športa. Indiji, Iranu, Maleziji, Katarju, Turčiji, Tajski in Japonski, kjer je dan športa tudi dela prost dan. Hkrati je današnji praznik tudi prvi dan evropskega tedna športa, ki bo v Sloveniji letos potekal šestič, in sicer med 23. in 30. septembrom. Osrednja prireditev bo danes ob 10. uri na Trgu republike v Ljubljani. Častni pokrovitelj praznika je predsednik Borut Pahor, ki bo na ta dan med drugim pripravil dan odprtih vrat v svojem kabinetu. OKS, nacionalne zveze, klubi in druge organizacije, ne le športne, bodo na dan športa pripravili številne športne in rekreativne dogodke v državi. Povabljeni bodo vsi, od najmlajših v vrtcih do upokojencev, invalidi ter tudi zaposleni delavci. Tako bodo v Novem mestu 60. po vrsti pripravili igre zaposlenih, ki bodo nekaj časa delali, nato pa bodo imeli čas za športne dejavnosti. Pridružili se jim bodo tudi drugod. »Pridružujemo se peščici držav, ki imajo praznik športa. Naš vzor je Japonska, ki ima dela prost dan, če je praznik med vikendom, pa je prost dan prvi naslednji ponedeljek. Letos si želimo, da bi v tednu športa sodelovalo 200.000 ljudi, lani jih je bilo prek 150.000. Udeležba je nagrada za sodelujoče, saj se gibanje investicija za prihodnje. Ko enkrat nekoga prepričaš, da je gibanje dobro za zdravje, je cilj dosežen,« je povedal podpredsednik OKS Janez Sodržnik.Poslanci državnega zbora so 18. junija letos s 74 glasovi za in enim proti podprli nov praznik. Ta se bo od letos naprej obeleževal na dan, ko so športniki samostojne Slovenije leta 2000 v Sydneyju prvič prejeli zlata olimpijska odličja. Priborili so si jih veslaški dvojni dvojec Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puško v trojnem položaju. Na dan športa bodo ob 16. uri OKS in strelska ter veslaška zveza na Bledu obeležili 20-letnico tega zgodovinskega uspeha. Predstavitev dneva in tedna športa so pripravili v ljubljanskem Tivoliju na lenem telovadišču Narodnega doma. Ta je neposredni naslednik Južnega sokola, ki je bil ustanovljen leta 1863 in je začetnik organiziranega športa med Slovenci, pred tem je bilo podobno društvo na svetu ustanovljeno le na Češkem. OKS, pobudnik praznika športa, je zato sprva predlagal, da bi športni praznik imeli 1. oktobra. Poslanci so se odločili za drug, dve desetletji star datum, ki seže v moderno dobo izjemnih slovenskih mednarodnih športnih uspehov.