Niki Lauda, od f1, nesreče in Jamesa Hunta do poslovnega sveta

Danes je umrl Niki Lauda (pravo ime Andreas Nikolas Lauda), eden izmed največjih zvezdnikov sveta motošporta. Leta 1949 rojenega avstrijskega dirkača poznajo tako starejše kot mlajše generacije. Ljubitelji motošporta so spremljali njegove uspehe v formuli 1, najprej v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pri Ferrariju, nato pa v osemdesetih letih, ko se je po krajši prekinitvi kariere vrnil v karavano kraljevega razreda motošporta ter osvojil novo lovoriko v McLarnovem dresu. V zadnjih letih je bil Lauda neizvršni predsednik Mercedesa, ki v zadnjem obdobju kraljuje v svetovnem prvenstvu.

Laudo pa so spoznali tudi tisti, ki jih formula 1 ni zanimala, saj je leta 1976 doživel grozljive opekline in poškodbo pljuč po hudem trčenju na dirkališču Nürburgring med veliko nagrado Nemčije. Kljub temu je izpustil le dve dirki in se z Jamesom Huntom boril za naslov prvaka vse do zadnje dirke, ko se je moral sprijazniti s končnim drugim mestom. Epski dvoboj in eno najlepših sezon v zgodovini tega športa je v celovečercu Rush, ki je izšel leta 2013, strnil režiser John Howard.

Lauda se je sicer izkazal tudi v podjetniških vodah. Že pred začetkom kariere si je sedež v moštvu March kupil z bančnim posojilom, nato pa je veliko vlagal na področju letalskega potniškega prometa. V spodnjih vrsticah vam ponujamo v kronološkem zaporedju najpomembnejše etape Laudove športne in podjetniške kariere.

1949: Rodil se je na Dunaju v družini bogatih dunajskih bančnikov

1968: Brez vednosti staršev, ki so nasprotovali njegovi želji po dirkanju, je zmagal na svoji prvi tekmi z Mini Cooperjem, ki si ga je kupil s sposojenim denarjem.

1971: Vzel je posojilo, da si je kupil sedež v novi ekipi March za dirkanje v formuli dva.

1971: Napredoval v ekipi March za formulo 1; prva tekma v SP za VN Avstrije 15. avgusta.

1973: Vzel še drugo posojilo, da si omogočil preboj v ekipo BRM.

1974: Velik napredek, ko ga je nekdanji moštveni kolega v BRM Clay Regazzoni priporočil ekipi Ferrarija; v njej je Lauda na prvi tekmi na VN Argentine dosegel drugo mesto.

1974: Slavil je svojo prvo zmago za VN, ko je bil prvi v Španiji 28. aprila na svoji četrti dirki za Ferrari.

1975: Postal je zvezdnik formule ena s prvim naslovom svetovnega prvaka, po petih zmagah na 14 dirkah in devetih prvih startnih mestih.

1976: Doživel je grozljive opekline in poškodbe pljuč po hudem trčenju na Nürburgringu, v bolnišnici je dobil že bolniško maziljenje, a je ne le čudežno preživel, ampak je izpustil le dve dirki in se boril z Jamesom Huntom za naslov prvaka ter končal na drugem mestu.

1977: Osvojil je še drugi naslov svetovnega prvaka s Ferrarijem.

1978: Pridružil se je ekipi Bernia Ecclestona Brabham, po poročanju medijev za milijon dolarjev letne plače.

1979: Prekinil športno kariero v formuli 1 med treningom za VN Kanade septembra, ko je dejal, »da si ne želi več dirkati v krogu« za slabo ekipo Brabhama.

1979: Ustanovil je podjetje Lauda Air kot prvi korak v letalsko industrijo.

1982: Vrnil se je v formulo 1 v ekipo McLaren.

1984: Postal je tretjič svetovni prvak z najmanjšo razliko v zgodovini, ko je imel pol točke prednosti pred klubskim kolegom Alainom Prostom.

1985: Dosegel je svojo zadnjo od 25 zmag za VN na Nizozemske in se dokončno tekmovalno upokojil.

1991: Boeing 767 njegove Lauda Air je strmoglavil na Tajskem 26. maja; vseh 223 ljudi na krovu je umrlo.

1993: Vrnil se je v formulo 1 kot svetovalec v Ferrariju.

2001-02: postal je vodja moštva Jaguar.

2002: Prodal je Lauda Air Austrian Airlines.

2004: Ustanovil je nizko cenovnega prevoznika Niki, ki ga je prodal Air Berlinu leta 2011.

2012: Imenovan je bil za neizvršnega predsednika ekipe Mercedes F1, pripeljal je Lewisa Hamiltona, poznejšega petkratnega svetovnega prvaka.

2018: Avgusta je moral na nujno presaditev pljuč.

2019: Sprejeli so ga v bolnišnici na Dunaju, po zapletih po okužbi z gripo.

2019: Mirno v spanju je preminil 20. maja.