Tek z burjo: nove trase, maraton in izzivi

V Trstu po višku pandemije ne bo zaživela samo Barcolana. V povojih je še en množični športni dogodek. Organizatorji Teka z burjo (Corsa della bora), ki iz leta v leto pridobiva na razpoznavnosti in priljubljenosti, so namreč pripravljeni, da zimski gorski tek zaživi prav tako kot v prejšnjih letih. Vpisovanja so že začeli zbirati konec maja, po besedah predsednika tržaškega kluba ASD SentieroUno Tommasa de Mottonija, pa je zanimanja zelo veliko.

»Pripravljeni smo na vse protikoronavirusne omejitve, a smo nanje v bistvu bili že pripravljeni. Z organizacijskega vidika namreč ne bo večjih sprememb, saj smo že v prejšnjih izvedbah skrbeli za socialno razdaljo, a to predvsem za zagotavljanje varnosti na progi.«

Že na prejšnjih izvedbah ste uvedli razporeditev starta v startnih valovih, kjer po isti trasi teče več manjših skupin v različnih časovnih razmikih. V prejšnjih izvedbah sicer še ne zaradi koronavirusa, zdaj pa bo vaš sistem več kot dobrodošel.

Tako je. Na to smo že pripravljeni in deluje.

Druga novost letošnjega teka, ki ponuja tekačem res veliko število različnih preizkušenj, pa bo potek trase.

Res je. Odločili smo se, da bo trasa potekala izključno na ozemlju tržaške pokrajine.

Zakaj?

Prvič zato, da bi lahko omogočili udeležbo čim širšemu številu tekačev. Ko bi ohranili čezmejno traso, ni izključeno, da bi se morali nekateri odpovedati nastopu, ker bi jim na primer Italija dovolila prost vstop brez karantene, Slovenija pa ne. Ker bodo trase torej izključno na tržaškem ozemlju, smo najdaljšo 164 kilometrsko izkušnjo tudi premestili na leto 2022.Letošnja izvedba tekov – udeleženci lahko izbirajo med teki od 16 do 80 kilometrov – pa želi biti le izjema, saj si srčno želimo, da se bo splošna slika pandemije kmalu izboljšala in da bo Tek z burjo dobil spet čezmejni predznak, ki ga označuje od samega začetka. Želimo si tega povezovanja, prav zato ostajamo v tesnem stiku z vsemi slovenskimi partnerji in sodelavci. Ima pa izbira tudi pozitivne plati, saj bomo v letošnji izvedbi spoznavali kotičke tržaškega Krasa, ki jih še nismo. Tako bomo tekli tudi v Samatorci, Mavhinjah, pa tudi mimo Kokoši in po Bazovici, kjer še nismo tekli.

Prenoviti ste torej morali čisto vse trase. Je bilo to zamudno?

Začeli smo, ko sta državna uredba in deželna odredba dovoljevali prosto premikanje po pokrajini. Izbira je na prvi pogled korak nazaj, a je to hkrati tudi priložnost, da udeleženci spoznajo našo tržaško okolico. Podpirali tudi bomo, da bodo za prenočevanje izbirali manjše nastanitve na tej in slovenski strani državne meje, saj bo večina tržaških hotelov v zimskem času zaprtih.

Tek z burjo bo letos že 3. januarja, torej ne kot običajno 6. januarja. Zakaj ste izbrali tak zgodnji termin?

Šesti januar je sreda in je v Sloveniji delavnik. Glede na to, da želimo ohraniti mednarodno konkurenco, smo imeli dve možnosti: ali izbrati vikend po 6. januarju ali pa anticipirati. A smo tudi zaradi drugih tujih gostov odločili, da je najbrž primernejši 3. januar.

V Trst se tudi vrača maraton. Bo ta primeren izključno za gorske tekače?

Ne, to bo tekma, po kateri se lahko podajo vsi tekači, tudi tisti, ki navadno tečejo samo po cesti, saj je trasa tako speljana, da ni potrebna posebna obutev. Tudi tehničnih težav ni na poti. Res pa je, da tradicionalnega maratona v Trstu ne moreš speljati, zato smo se odločili za lažjo gorsko traso.