»Boljši jutri je vedno mogoč, zanj se je treba boriti vsak dan«

»Za diktaturo ni opravičila. Nič ni dobrega v hudodelstvih, do katerih je prišlo med drugo svetovno vojno.« S temi besedami je na proslavi ob 76-letnici osvoboditve Italije izpod nacifašističnega jarma občinstvo nagovoril tržaški župan Roberto Dipiazza. Tradicionalna slovesnost ob 25. aprilu v Rižarni, ki so jo nacifašistični krvniki med drugo svetovno vojno spremenili v zbirno in uničevalno taborišče, je tudi letos potekala za zaprtimi vrati, program pa je bil v primerjavi z lanskim vseeno nekoliko bolj bogat. Žrtvam, ki so padle za osvoboditev Italije, so se z vencem poklonili predstavniki borčevskih, političnih in drugih organizacij, slavnostna govora so organizatorji zaupali tržaškemu županu Robertu Dipiazzi in županji Občine Zgonik Monici Hrovatin. Oba govornika sta se navezala na težko pandemično preizkušnjo, ki ves svet pesti že več kot leto dni. »Vojna in osvoboditev sta se dotaknili čisto vseh. Od podjetnikov, ki so pred deportacijo reševali svoje zaposlene, do železničarjev, ki so zaustavljali vlake in deportirancem omogočili beg ter enotnega naroda, ki je s skupnimi močmi pregnal okupatorja,« je povedal župan in poudaril pomen skupnega boja proti enotnemu virusnemu sovražniku. Poleg tega je javnost opomnil, da se dneve spomina vse pogosteje instrumentalizira: »Politična opozicija je duša demokracije, te pa ne smemo zlorabljati za ideološke namene.«

»Skupna Evropa je potrebna, da postavimo temelje post-kovidne družbe,« je bila jasna zgoniška županja, in poudarila, da nam morajo vrednote odporništva v oporo kot svetilnik, ki ladji omogoči varen pristan. »Boljši jutri je vedno mogoč, zanj se je treba vsak dan boriti«. Prisotne sta nagovorila tudi predsednik pokrajinske sekcije VZPI-ANPI Fabio Vallon, ki je spomnil, da je bilo odporništvo nadideološki pojav, ter sindakalistka Vanessa Maggi, ki se je v svojem govoru spomnila pred kratkim preminulo pričo grozot vojne Riccarda Goruppija. Zvrstilo se je tudi nekaj tradicionalnih verskih obredov, popa in grško-pravoslavnega arhimandrita letos ni bilo, ker sta praznovala cvetno nedeljo. Proslavo je sklenil nastop recitatorke Tatjane Malalan in harmonikarja Mirana Pečenika, predstavnika Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča. Malalanova je ob melodijah borčevskih pesmi recitirala tekste na temo svobode, enakosti, odporništva in demokracije.