Države obrobja Evropske unije vse prej kot enakopravne

Evropska unija, skupni prostor, ki povezuje med sabo različne članice v imenu skupnega procesa vključevanja in rasti? Levo usmerjena evropska mreža transform!europe, v kateri deluje 39 organizacij iz 23 evropskih držav, dejavnih na področju političnega izobraževanja in analize podatkov, je prepričana, da smo žal zelo daleč od zastavljenega cilja in sanj.

Na dvodnevnem posvetu v tržaškem hotelu NH, ki se je začel včeraj in se bo nadaljeval danes, so se poglobili v 100 odtenkov EU in ekonomsko politiko njenih obrobnih držav. Posebno pozornost so namenili vplivu največjih udarcev zadnjega časa, se pravi pandemiji novega koronavirusa, vojni v Ukrajini in energetski krizi.

Temeljno izhodišče je bila obsežnejša primerjalna študija, ki so jo izvedli z nemško fundacijo Rosa Luxemburg. Ta z različnih zornih kotov analizira, kako sta južno in vzhodno obrobje Evropske unije ekonomsko in politično odvisna od»starega jedra« EU, zlasti Nemčije, ki do njih goji mačehovski, vse prej kot solidarni odnos. Skupno gre za 17 držav članic. V južno periferijo spadajo Italija, Španija, Portugalska, Grčija in Ciper, v vzhodno pa: Slovenija, Hrvaška, Bolgarija, Romunija, Madžarska, Slovaška, Češka, Poljska, Latvija, Litva in Estonija.

Vzponi in padci desnice

Obe navedeni obrobji bolj malo samostojno odločajo ne le na ekonomskem, temveč tudi na ostalih področjih, so pojasnili avtorji raziskave Giuseppe Celi (Univerza v Foggii), Valentina Petrović (Univerza v Zürichu) in Veronika Sušova-Salminen. Vsak izmed dveh predelov ima svoje specifične težave in značilnosti, nekatere pa so skupne. Na obeh območjih so denimo odvisni od tujega kapitala, pa naj bodo to krediti ali neposredne naložbe v tujini (DIA), kar predstavlja dodaten element ranljivosti in ima različne posledice tudi izven meja EU. V Srbiji so denimo zaposleni v čevljarski in tekstilni industriji slabo zaščiteni in prejemajo nizke plače.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.