»Prosekar: pisan nam je na koži, čutimo ga v krvi in duši«

Živel sv. Martin, živel prosekar, so v soboto vzklikali na Kržadi. Pri stojnici Društva Prosekar smo stopili do predsednika Andreja Boleta.

Društvo se razvija, članstvo širi in uveljavljanje utrjuje.

Društvo deluje že 15 let. Začelo se je skorajda za hec, za oživitev prosekarja. Steklenic takrat skorajda ni bilo, danes jih preštejemo že kakih 10 tisoč, kar je zelo dober rezultat. Pri društvu smo zelo povezani, sodelujemo, razpravljamo, si izmenjujemo izkušnje in tako vsako leto nadgrajujemo delo in izboljšujemo proizvodnjo.

Koliko je danes članov?

Članov je kar precej, veliko je med temi simpatizerjev, teh, ki pridelujemo prosekar pa kakih 15. Sicer se vsako leto kdo pridruži, kar je zelo spodbudno, saj smo očitno dokazali, da ima tako domače vino svoj čar in 500-letno zgodovino. Škof Bonomo je določil področje v bregu – nekje od Proseka do Križa in vse do morja oz. kraškega roba, kjer se je proizvajalo prosekar. Takrat je vino dobilo geografsko ime, sorte niso bile tako pomembne, medtem ko je danes za geografsko zaščito potreben geografski naziv, določitev sort (mešanica malvazije, vitovske in glere) in njihov odstotek. Res je bolj komplicirano, je pa nujno, drugače bi ga lahko proizvajal z vsemogočim.

Kako je s priznanjem prosekarja?

Delamo tudi na tem. Mislim, da bomo v teku enega ali dveh let proizvajali »svobodno« v okviru konzorcija Prosecco DOC.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.