Nedelja, 26 maj 2024
Iskanje

Skrb za duševno zdravje mora biti v ospredju

Strokovnjaki so na posvetu počastili spomin na pred nedavnim umrlega psihiatra Franca Rotellija

Trst |
7. maj. 2023 | 8:03
Dark Theme

Različnih duševnih motenj je vse več, duševno zdravje pa postaja eden največjih problemov v javnem zdravstvu. Na splošno se v duševno zdravje vlaga bistveno premalo, zato se kažejo vidne posledice, za katere politika krivca išče na področju deinstitucionalne zakonodaje in v demokratični psihiatriji.

Trenutno situacijo v psihiatriji so strokovnjaki, med katerimi je bila tudi direktorica oddelka za duševno zdravje in zasvojenosti Svetovne zdravstvene organizacije Dévora Kestel, analizirali na včerajšnjem posvetu v svetoivanskem parku, s katerim so želeli počastiti spomin na pred nedavnim umrlega tržaškega demokratičnega psihiatra Franca Rotellija. Srečanje v rozariju je priredila organizacija Conferenza Salute Mentale Franca Basaglia, ki ji predseduje Giovanna Del Giudice.

Kot je povedala predsednica organizacije, ki se med drugim ukvarja tudi s širjenjem primerov dobrih praks, je ideja za celodnevni posvet zrasla znotraj odbora dotične organizacije. Ta je ocenil, da se je treba aktivno odzvati na vrzel, ki je nastala z Rotellijevo smrtjo. Po mnenju psihiatrinje se je treba zazreti v prihodnost in delati na tem, da bi sistematično zavračali vse poskuse ukinitve znamenitega zakona 180, ki je prepovedal prisilne hospitalizacije in ostale prisilne ukrepe ter zapovedal zapiranje psihiatričnih bolnišnic, ki jih je nadomestil s skupnostnimi službami.

Da bi v fokus morali postaviti skrb za duševno zdravje, je v svojem predavanju povedala tudi direktorica oddelka za duševno zdravje in zasvojenosti Svetovne zdravstvene organizacije Dévora Kestel, ki je svoje prve delovne izkušnje na področju duševnega zdravja nabirala v Argentini, deset let pa je delala tudi v Trstu, v centru za duševne zdravje v Barkovljah, kjer se je seznanila s šolo Franca Basaglie.

Gostja je v svojem nastopu govorila o tem, kaj potrebujejo osebe z motnjami v duševnem razvoju, ter o tem, kaj se je naučila od italijanske demokratične psihiatrije. Kot je poudarila, mora biti pomoč usmerjena k povečevanju njihovih zmožnosti in njihovega vključevanja v normalno življenje v družbi. Iz tržaške izkušnje pa se je naučila, da je življenje brez psihiatričnih bolnišnic in varovanih ukrepov mogoče. Kot je dejala, ljudje, ki bi naj bili nevarni zase ali za druge, lahko s podporo skupnostnih služb mirno živijo tudi doma, na svobodi. Naučila se je tudi, da skrb za duševne zdravje ni samo v domeni psihiatrične stroke, ampak širše skupnosti.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava