Četrtek, 20 junij 2024
Iskanje

»Živimo v svetu virusov, zares nevarnih je malo«

Alessandro Marcello, virolog in vodja laoratorija v centru Icgeb

Trst |
4. nov. 2022 | 10:08
Dark Theme

Iz oči v oči z virusom. Tako je naslov predavanja prof. Alessandra Marcella, strokovnjaka za viruse in vodje laboratorija za molekularno virologijo v Mednarodnem centru za genski inženiring in biotehnologijo (Icgeb), ki bo danes ob 11. uri v hotelu Hilton gost prireditve Mondofuturo. Ta je sestavni del festivala fantastičnega filma Trieste Science + Fiction, ki bo v Trstu potekal do nedelje. In prav v njegov sklop se odlično vključuje razprava o virusih, ki lahko, temu smo bili priča zadnji dve leti med pandemijo, postanejo tudi morilski. Če se nam je ta scenarij še pred nekaj leti zdel samo znanstvena fantastika, nas je pandemija naučila, da ne smemo podcenjevati virusov, pa čeprav sta genetika in genetski inženiring vrtoglavo napredovala. Z virologom smo pred današnjim predavanjem poklepetali po telefonu. In izvedeli, da virusi ne bodo izginili.

Prof. Marcello, o čem boste govorili na prireditvi Mondofuturo?

Pred publiko bom najprej predstavil delovanje našega centra in njegovo vlogo pri raziskovanju infekcijskih bolezni. Razložil bom tudi definicijo virusa. Dejstvo je, da živimo v svetu virusov - nepredstavljivo različnih in neizmerno številnih virusov. Za velikimi številkami so zelo pomembne posledice: številni virusi življenju na Zemlji, tudi človeškemu življenju, ne škodujejo, ampak prinašajo prilagoditvene prednosti. Znanstvenike zato skrbijo samo tisti virusi, ki lahko resno škodijo zdravju.

Na lastni koži smo lahko spoznali, kako nevaren je lahko novi koronavirus sars-cov-2. Kdaj ste vi kot virolog prvič začutili, da bi nam ta virus lahko povzročil resne težave?

Koronavirus smo dobro poznali, z njim smo imeli opravka že leta 2003, ko je povzročil preplah, in kot zdaj vemo, naznanil sedanjo pandemijo. Od takrat je bil ta virus za znanstvenike na seznamu »osumljencev«, ki bi lahko povzročili težave. Med pandemijo novega koronavirusa nas zato niso presenetile njegove klinične, ampak družbene posledice. S kliničnega vidika je šlo za respiratorni virus, ki je prizadel predvsem kronične bolnike in starejšo populacijo. V primerjavi z drugimi virusi iz preteklosti, na primer z virusom španske gripe, ni bil niti pretirano smrtonosen. Virus sars-cov-2 je povzročil zlasti velikanski pretres po celotnem družbenem in ekonomskem sistemu, videli smo, da se naš sedanji političnoekonomski sistem ni zmožen odzivati na krize na pravičen in human način. Ta posledica pandemije je bila za nas znanstvenike velikansko presenečenje.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava