Od Vuittonovega zaboja do goriških klobukov

Louis Vuitton, ki ga danes poznamo predvsem po značilnih torbicah, je svojo podjetniško pot začel z lesenimi potovalnimi zaboji. Primer takega zaboja je v sklopu najnovejše razstave od včeraj na ogled na dvorcu Coronini Cronberg v Gorici.

L’indispensabile superfluo, v prostem prevodu vse to, kar je nujno potrebno v svoji nepomembnosti, je kustosinja Cristina Bragaglia uredila v posamezne tematske sklope. Obiskovalcem tako približuje pomen, ki so ga raznorazni okrasni in uporabni predmeti imeli v 18., 19. in 20. stoletju. Izražali so družbeni status uporabnikov in navade določenega obdobja: grofica Olga, mati zadnjega grofa Viljema, menda ni v javnosti nikoli snela rokavic. To se pač ne bi spodobilo za plemkinjo, rojeno leta 1869.

Razstava o modnih dodatkih prikazuje 143 bolj ali manj pričakovanih predmetov: od torbic, rokavic, sprehajalnih palic, kravat in klobukov do vseh vrst čipk, šalov iz kašmirja, pahljač in škatel za tobak. Med predmeti, ki bi jih danes bolj težko našli po žepih še tako prefinjenega človeka, so majhne, lepo okrašene stekleničke, v katerih so hranili tobak ali sol, ki je damam prišla na pomoč v 18. stoletju, ko so zaradi pretesnih steznikov padale v nezavest ...

Med modnimi dodatki seveda niso mogli manjkati klobuki: moški so najraje kupovali pri uveljavljenih podjetjih - med temi sta na primer dva polcilindra znane znamke Borsalino. Ženske v družini pa so za svoja pokrivala raje zaupala goriški klobučarki Rosi Mungherli, katere podjetje je na Korzu Verdi v Gorici obratovalo do leta 1987.