Odšel je Branko Marušič, »kronist« Goriške

V 89. letu starosti je danes za vedno zatisnil oči Branko Marušič, »kronist« Goriške, doktor zgodovinskih znanosti in izjemen poznavalec goriškega prostora. Bil je strokovnjak za politično zgodovino 19. in 20. stoletja ter plodovit in luciden avtor številnih znanstvenih knjig, monografij, razprav in člankov. Dolga leta je bil ravnatelj, pobudnik in vodja Raziskovalne postaje ZRS SAZU v Novi Gorici ter sodelavec novogoriške univerze. Navezan je bil tudi na Primorski dnevnik - dolga leta je bil njegov sodelavec.

Branko Marušič se je rodil 4. februarja 1938 v Gorici očetu Francu, ki je bil zdravnik, in mami Vidi Mejač, gospodinji iz Komende pri Kamniku. Po končani Gimnaziji Nova Gorica (maturiral je leta 1955) je študiral zgodovino na Univerzi v Ljubljani. Živel je v Solkanu. Je avtor preko 2500 razprav, člankov, ocen in knjig na različne teme, s poudarkom na zgodovini slovensko-italijanskega zamejstva Goriške in Julijske krajine.Zavzemal se je za dialogPisal je v slovenskem in italijanskem jeziku. Predvsem se je ukvarjal s študijami slovensko-italijanskih odnosov v 19. in 20. stoletju in njegovo delo je pomembno pri gojenju slovensko-italijanskega kulturno-zgodovinskega dialoga. Bil je član mešane kulturnozgodovinske komisije, ki sta jo vladi obeh držav ustanovili za osvetlitev zgodovinskega odnosa med narodoma od leta 1880 do 1954. Pomembno je prispeval pri organizaciji slovenske muzejske mreže, bil je eden ključnih sodelavcev Primorskega slovenskega biografskega leksikona, pobudnik izdajanja Goriškega letnika in Beril, sodeloval je v številnih strokovnih in znanstvenih druženjih.

»Sem Primorec, Goričan in mislim, da še vedno nekaj novega odkrijem v zvezi z razmerami, ki so nastale in še nastajajo, v tisočletju in še več, na ozemlju slovansko-romanske neposredne soseščine. Gre za jezikovno in civilizacijsko-kulturno različnost, pa tudi za sorodnosti ter za razmerje moči in vpliva med mestom in vasjo, kar je pozneje pri določanju državnih meja odigralo svojo vlogo ter jo ima v nekaterih ozirih tudi še danes,« je pred dvema letoma za naš dnevnik povedal o tem, zakaj je toliko raziskav posvetil ravno Primorski. Kot je še zaupal v intervjuju Aldu Ruplu, je ob značilnostih obmorske lege »Primorska preživela pestrost zgodovinskih dogodkov, tudi ko so jo ločili od matičnega prostora«. »Sledila je svojstvenemu razvoju, a vse, kar se je dogajalo na Slovenskem, je odmevalo tudi na Primorskem,« je povedal.

Bil je tudi dolgoleten in zvest sodelavec Primorskega dnevnika. Še lani, v času Evropske prestolnice kulture, je prispeval daljši zapis o vlogi Gorice v slovanskem svetu oz. o prisotnosti slovanskega sveta v Gorici. Bil je tudi sodelavec drugih slovenskih ustanov v Italiji, od NŠK do Slorija. Več del je izdal pri GMD.

Leta 2017 je postal častni občan Mestne občine Nova Gorica. Med njegovimi temeljnimi deli so Pregled zgodovine Primorske (1995), Primorski čas pretekli (1985), Na goriški fronti (1992) in Zgodovina Goriške (1993), pred nekaj tedni je izšla njegova zadnja knjiga Zapisi o TIGR-u.