Sreda, 24 april 2024
Iskanje

Politiko ima v krvi, slovenščine se je naučil

Intervju z mladim ronškim podžupanom Enricom Papaisem

Ronke |
5. feb. 2023 | 7:40
Dark Theme

V ronški občini so posebno občutljivi na vprašanja, ki zadevajo zaščito slovenske narodne skupnosti, na krepitev sožitja, čezmejnega in mednarodnega sodelovanja. Že več kot petdeset let so pobrateni z Metliko, po občini je cel kup dvojezičnih smerokazov, v občinski knjižnici Sandra Pertinija imajo preko pet tisoč knjig v slovenskem jeziku, občina razpolaga tudi s slovensko jezkovno službo.

Na občinskem ozemlju delujeta slovensko kulturno društvo Jadro in Združenje staršev Romjan, številni otroci obiskujejo slovenski vrtec Barčica in osnovno šolo Ljubka Šorli v Romjanu. V Laškem skupno živi kakih tisoč Slovencev, največ jih je ravno v Ronkah. V tem okolju je odraščal tudi ronški podžupan Enrico Papais, ki bo aprila dopolnil 24 let in je med najmlajšimi člani občinskih uprav v nekdanji goriški pokrajini. Z njim smo se pogovorili v slovenščini. »Se opravičujem, če se nekaterih besed mogoče ne bom spomnil,« je povedal uvodoma, vendar je zatem pogovor kar lepo stekel.

Tudi sami ste obiskovali slovenski vrtec in osnovno šolo v Romjanu. Zakaj so vaši starši sprejeli tovrstno odločitev?

Obiskovanje slovenske šole je pomembna obogatitev za vsakega otroka. Nudi ti možnost, da spoznaš dva jezika in dve kulturi, kar je v naših krajih izredno pomembno.

Sicer v vaši družini ni nikogar, ki bi znal slovensko ...

Ne, prav nikogar. Priimek Papais izvira iz okolice Pordenona, iz krajev Sesto al Reghena in San Vito al Tagliamento, medtem ko je moja babica iz Remanzacca. Skupaj z dedkom sta se preselila na Tržiško zaradi dela v ladjedelnici. Sicer je slovenske šole obiskoval tudi moj brat Francesco. Oba sva po osnovni šoli v Romjanu obiskovala še nižjo srednjo šolo v Doberdobu. Moj brat, ki zdaj igra šah v Doberdobu in je pred leti igral nogomet pri Mladosti, je zatem nadaljeval šolanje na liceju Simona Gregorčiča v Gorici, medtem ko sem se jaz odločil za italijanski tehniški zavod v Štarancanu, ker so mi bili njegovi predmeti bolj všeč in so bili bolj vezani na to, kar bi me zanimalo študirati na univerzi.

Za katero univerzitetno smer ste se naposled odločili?

Za smer videmske univerze, ki zadeva pravne vidike inovacij za podjetja in krajevne uprave. V bistvu gre za pravo, poleg katerega je tudi nekaj izpitov iz ekonomije.

Zakaj ste se odločili, da se boste ukvarjali s politiko? Naj spomnimo, da ste bili na lokalnih volitvah izvoljeni v ronški občinski svet na listi Demokratske stranke s 106 preferencami, kar je bil lanski rekord.

V bistvu je politika v moji družini od vedno doma. Moj dedek Gastone Martinuzzi je sekretar krajevne sekcije VZPI-ANPI iz Ronk. Očetov bratranec Lorenzo Papais je bil pred leti župan v Štarancanu. Moja prapabica Alda Blasutti je bila občinska odbornica v Ronkah, medtem ko je bil njen brat Umberto ronški župan.

Župan Mauro Benvenuto vam je lani zaupal podžupansko funkcijo. S čim se kot podžupan pravzaprav ukvarjate?

Pristojen sem za ekonomijo, za občinsko premoženje, za natečaje in pogodbe - kar zahtevne teme. Okrog prvega marca bomo odobrili občinski proračun, s pripravo katerega je v tem času veliko dela. Kar nekaj stvari se bo namreč spremenilo, več novosti bo tudi v zvezi z davkom na nepremičnine Imu. Na zadnjem zasedanju občinskega sveta smo se posvetili občinskemu grbu, ki smo ga nekoliko posodobili. Sprememba je bila med drugim potrebna, ker so Ronke ravno med lanskim letom pridobile status mesta.

Celoten intervju lahko preberete v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava