S pomladjo šparglji in tudi klopi

S prvimi šparglji so se pred dnevi na Krasu že pojavili tudi njihovi nabiralci, katerih število se bo verjetno v prihodnjih tednih le še povečalo.

Po dežju iz prejšnjih dni je iz zemlje pognalo kar nekaj špargljev (v latinščini Asparagus acutifolius), skupaj s katerimi sicer lahko nabiramo tudi poganjke divjega hmelja (Humulus lupulus) in vršičke bodeče lobodike (Ruscus aculeatus). Za nabiranje vsake divje rastline veljajo posebna pravila, ki jih postavlja Dežela Furlanija Julijska krajina. Na podlagi deželnega zakona št. 9 iz leta 2007 lahko na dan naberemo po en kilogram špargljev, hmelja oz. lobodike na osebo. Poleg teh treh v naravi seveda raste še cel kup drugih užitnih rastlin; na seznamu tistih, ki jih lahko naberemo po en kilogram na osebo, jih je skupno trideset. Seznam dobimo na spletni strani dežele, kjer je cel kup koristnih informacij za nabiralce in hkrati ljubitelje narave. Za štiri rastlinske vrste velja drugačna omejitev, saj na dan lahko naberemo po tri kilograme bele metlike (Chenopodium album), navadne pokalice (Silene vulgaris), regrata (Taraxacum officinale) in koprive (Urtica dioica).

V gozdni podrasti jih je največ

Na Krasu med nabiranjem špargljev in drugih užitnih rastlin predstavljajo težavo klopi, ki so najbolj razširjeni ravno v gozdni podrasti. Klopi lahko na človeka in na živali prenašajo povzročitelje različnih bolezni, najbolj znani sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni tudi na Krasu, je bilo doslej na Goriškem in Tržaškem primerov klopnega meningoencefalitisa za zelo malo, pri čemer gre opozoriti, da je potek bolezni lahko zelo hud. Pred klopnim meningoencefalitisom se kakorkoli lahko cepimo, medtem ko proti boreliozi ni cepiv. V sušnih obdobjih je običajno klopov malo, medtem ko njihovo število poskoči po prvem dežju. Ker je deževalo ravno pred nekaj dnevi, je v teh dneh treba biti nanje še posebej pozorni. Proti klopom se zaščitimo tako, da se primerno oblečemo; pokriti moramo čim več delov telesa. Uporabimo lahko tudi primerno zaščitno sredstvo, ki ga napršimo po vseh površinah, ki se jih klop lahko oprime, še posebej po nogavicah in hlačah. Ob vrnitvi domov moramo preiskati kožo po vsem telesu, se stuširati in oprati oblačila.