Zgodba pilota Mirka Komjanca še v eni knjigi

Vojaški pilot Miroslav - Mirko Komjanc iz Števerjana je našel pot v italijansko knjigo, ki govori o letalstvu in pilotih, ki so pisali zgodovino poletov. Pred dvema letoma je v Sloveniji izšla knjiga Na krilih poguma, kjer je na več straneh objavljena zgodba števerjanskega pilota. Zdaj se je njegova zgodba s tragičnim koncem pojavila tudi v knjigi I cavalieri erranti (Tavajoči vitezi), ki so jo v petek predstavili v Kulturnem domu v Gorici - podobno kot se je zgodilo tudi za slovensko knjigo aprila 2022.

Na petkovi predstavitvi knjige sta bila prisotna avtorja, ki sta doma iz Padove in sta člana društva Gruppo amici velivoli storici (Prijatelji zgodovinskih letal). To sta Lodovico Slongo in Stefano Lazzaro. Sam večer je z dvojezičnim nagovorom uvedel Simon Komjanc iz Števerjana, nečak pilota Mirka. Povedal je, da se je vse začelo pred kakimi enajstimi leti, ko je dobil telefonski klic iz Padove in ga je Ludovico Slongo spraševal, če je v sorodstvu s pilotom Komjancem. Po pritrdilnem odgovoru je nastal stik, ki se je razvil v prijateljsko sodelovanje, iz katere je izšla zanimiva knjiga.

Zahvala za dragoceno zgodbo

Na srečanju je navzoče nagovoril tudi goriških občinski odbornik Fabrizio Oreti, po katerem je pomembno, da se ljudje z Goriškega pojavljajo tudi v publikacijah na vsedržavni ravni. Izpostavil je tudi, da se Gorica in celotna Goriška ponašata z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, ki bo v raznih oblikah prišla na dan naslednje leto, ko bo goriški prostor pod žarometi vse Evrope. Še posebno se je zahvalil družini Komjanc, ki je poskrbela, da je zgodbo Mirka Komjanca spoznala tudi širša javnost.

Iztočnice za nadaljnji potek večera je iznesel pilotov prapranečak Danjel Braini, ki je predal mikrofon obema avtorjema knjige. Eden od njiju je zdravnik, medtem ko je drugi inženir, sicer sta se oba izkazala za velika poznavalca letalstva, zlasti še italijanskih vojaških sil. Njuna dolga in zanimiva posega ter razlagi, sta se dotaknila zlasti 412. eskadrilje vojnega letalstva, ki je bila na začetku 2. svetovne nastanjena na raznih letališčih Eritreje in nekaj let prej okupirane Etiopije oz. Abesinije, kot so jo takrat imenovali. Tam so se jate 412. eskadrilje, ki so razpolagale z nekoliko zastarelimi letali dvokrilci, spopadale z na začetku prav tako zastarelimi britanskimi letali. Britanska letala in v prvih dneh tudi francoska so bila nastanjena na letališčih v Sudanu, Britanski Somaliji, Džibutiju in na jugu v Keniji. Italijanski letalci, med katerimi se je znašel tudi Mirko Komjanc, so na začetku nanizali kar nekaj pomembnih zmag, v naslednjih mesecih pa so Britanci dobili nova in bolj moderna letala, zlasti znamenite lovce Hawker Hurricane, katerim italijanski dvokrilci niso bili kos. Zaradi vojne, ki je medtem zajela vso Evropo in celotno Sredozemlje, sta bila italijanskim silam v Vzhodni Afriki onemogočena vsaka pomoč iz Italije in dovoz novih, modernejših letal.

Umrl je 2. maja 1941

Mirko Komjanc je zabeležil nekaj zmag in si prislužil srebrno kolajno za hrabrost. Podporočnik Komjanc je podlegel poškodbam 2. maja 1941, ko se je zaradi slabe vidljivosti njegovo letalo zaletelo v jekleni drog merilca vetra. Pokopan je v skupni grobnici v Adis Abebi, glavnem mestu Etiopije.

Kot zanimivost gre navesti, da je kljub strogi cenzuri, vse dopisovanje med pilotom Mirkom in družino v Števerjanu, potekalo v slovenščini.