»Žrtvam je treba verjeti«

Nasilje v medosebnih odnosih je obsežna tema, a po mnenju Doroteje Lešnik Mugnaioni, usposobljene svetovalke za delo z žrtvami nasilja, nenasilno komunikacijo in mediacijo, moramo ne glede na to, s katero vrsto nasilja imamo opravka – naj gre za medvrstniško nasilje, nasilje na delovnem mestu ali za nasilje doma – vedno upoštevati določena načela obravnave nasilja. Predvsem pa je treba v družbi sprožiti razpravo o odnosu do nasilja, saj se danes velikokrat zdi, kot da je nasilje legitimno.

Nasilja ne minimaliziramo

Doroteja Lešnik Mugnaioni je na sredinem Srečanju pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž poudarila, da moramo pri obravnavi nasilja upoštevati nekaj bistvenih načel. »Na prvem mestu je načelo, da je treba žrtvi verjeti. Ko rečemo, da verjamemo žrtvi, to seveda ne pomeni, da je vse tisto, kar žrtev pove, čista resnica in da se tako pred nami razgrne vse, kar se je dogajalo v nekem odnosu. Vendar marsikdo misli, da otrok laže in postavi vprašanje, ali lahko otroku sploh verjamemo. Jaz pravim obratno: verjemimo otroku. Sicer lahko obstajajo še druge plati zgodbe, a s tem ni nič narobe. Zadevo bodo preiskali tisti, ki imajo to nalogo, naša naloga pa je, da žrtvi verjamemo,« je izpostavila usposobljena svetovalka za delo z žrtvami nasilja, nenasilno komunikacijo in mediacijo. Nasilja po njenih besedah torej ne minimaliziramo in ne zanikajmo, če nam o tem nekdo nekaj pove. Prav tako ne smemo omalovaževati njegove izkušnje. Svetovalka namreč ugotavlja, da imajo ljudje tendenco, da verjamejo tistim, ki imajo več družbene moči, ne pa šibkejšim družbenim skupinam, s čimer kršijo temeljni vidik obravnave nasilja. Ob tem je opozorila, da je nasilje vedno izbira. »Treba je pozabiti na ideologijo, da nas je nekdo provociral, grdo gledal ali izrekel kaj neprimernega, zaradi česar smo lahko nasilni. Ne. Ne smemo biti. Nasilje je vedno izbira. In vedno obstajajo različne poti reševanja takšnih zapletov,« je opozorila Doroteja Lešnik Mugnaioni. Še eno pomembno načelo pri obravnavi nasilja, ki ga je obiskovalcem dogodka predstavila, je, da odgovornosti ne prelagamo na druge.

»Če sem jaz kot učiteljica zaznala medvrstniško nasilje, se moram z njim ukvarjati. To ni naloga nekoga drugega, ampak moram opraviti svojo nalogo,« je poudarila in hkrati dodala, da je odnos do nasilja in do obravnave nasilja predvsem etično vprašanje. »To ni toliko vprašanje znanja, stroke in specialnih veščin, kot ljudje včasih velikokrat mislijo, in tako iščejo druge, da bi težavo rešili in da sami ne bi naredili škode. Jaz pa pravim: naredimo vse, kar zmoremo in znamo kot ljudje,« je opozorila. Na naše vprašanje, ali se ji zdi, da je nasilja v medosebnih odnosih več kot v preteklosti, je odgovorila: »To je zelo dobro vprašanje, na katerega pa nikoli ni pravega odgovora. Obstaja namreč večna dilema, ali je zdaj dejansko več nasilja kot nekoč ali pa ga samo bolj zaznavamo. Žal nimamo podatkov, ki bi jih lahko primerjali s kakšno raziskavo izpred 30, 40 let. Če bi imeli možnost, da bi ta pojav raziskovali longitudinalno, bi imeli dober prikaz tega, kaj se nam dogaja na področju osebnih odnosov. Ker pa tega nimamo, na to vprašanje nikoli ne bomo znali odgovoriti«. Zagotovo pa smo danes po njenem mnenju veliko bolj senzibilni, imamo več znanja in več uvida v to, kakšne posledice ima nasilje na tistega, ki ga preživlja.

Dekleta še bolj na udaru

Doroteja Lešnik Mugnaioni v zadnjih letih opaža porast medvrstniškega nasilja, ki poteka na spletu, in ga potrjujejo tudi raziskave na šolah. »Spletno nasilje je relativno nov pojav, a je zelo v ekspanziji. Pojavlja se cel kup novih oblik tega nasilja. Ko se strokovnjaki ukvarjamo z eno obliko tega digitalnega nasilja, se že odpirajo nove,« je priznala. »To nas zelo, zelo skrbi. V povezavi s spletnim nasiljem je tudi več psihološkega nasilja in socialnega izločanja, predvsem pri dekletih. Ko gre za oblike psihičnega spletnega nasilja, so lahko posledice tudi samopoškodovanje otrok in celo poskusi samomora. Po drugi strani smo imeli po vračanju nazaj v šole po epidemiji covida tudi zelo ekstremno fizično nasilje mladih, z orožjem, z noži, česar prej nismo poznali,« poudarja. In kako tovrstno obliko nasilja omiliti? »Medvrstniško nasilje je nasilje, ki je produkt različnih dejavnikov, zato bi težko našli formulo, s katero bi ga lahko zmanjšali. Z veliko trdega, preventivnega dela na vseh ravneh bi si morali to nalogo zadati kot nekaj trajnejšega,« je še ocenila.