SENEGALCI - Devinsko gostoljubje (Aljoša Fonda)

Pred leti sem imel možnost potovati v Senegal, državo na prehodu med puščavsko in zeleno Afriko. Na lastni koži sem preizkusil gostoljubnost domačinov, ki malce spominja na balkansko človeško toplino. V deželi, v kateri je denarja in dela bolj malo, te po svojih najboljših močeh sprejmejo, pogostijo in ti povsem nesebično ponudijo pomoč, ko se znajdeš v težavah.
V državi, v kateri je delež muslimanov več kot 90-odstoten, se muslimani in katoličani od zdavnaj miroljubno družijo. Še sanja se jim ne, da bi postavljali pregrade med častilci Alaha in Boga. Muslimanski volivci so za svojega prvega predsednika izbrali katoličana Leopolda Senghorja, več njegovih naslednikov je imelo katoliško soprogo. Da je razlikovanje po verskem ključu pomembno, so Senegalci spoznali šele v Evropi, kamor se odpravljajo s trebuhom za kruhom. Mi jih učimo, da se pretesno zbliževanje med muslimani in kristjani ne spodobi.
Namera senegalske muridske bratovščine iz Trsta, da bi si v prostorih nekdanje devinske prodajalne pohištva uredila svoj center (s stanovanji in dvorano za nedeljsko druženje ob molitvi), je sredi volilne kampanje padla na plodna tla političnega izkoriščanja. Desnica je priložnost takoj zagrabila in se postavila po robu, da ne bi tujerodne družine iznakazile podobo nedolžne domače skupnosti. Ob desničarskih politikih so z zbiranjem podpisov v prvi vrsti tudi drugi »križarji«, Slovenci in Italijani, ki branijo svojo zemljo pred vsakršno novostjo in tujim vdorom. Njihovo geslo je NIMBY (Not in my Backyard oz. Ne na mojem dvorišču), kar pomeni, da karkoli že hoče kdo narediti, naj se tega loti daleč stran od tod. Na spletu svarijo pred islamizacijo in pohodom »sedemstotih muslimanov« na Devin. Ali bo na gradu Thurn und Taxisov zaplapolala zastava s polmesecem? Bodo na grajskem dvorišču čez noč zrasli minareti?
Upam, da najglasnejši le ne predstavljajo celote in da se v devinsko-nabrežinski občini najdejo tudi gostoljubnejši ljudje. O tem pravzaprav ne dvomim, saj je to občina, ki je že sprejela lepo število istrskih beguncev, potem pa prav v Devinu še mlade dijake vseh barv in porekel.