PREVAJANJE: Jezikovna pridobitev

Kdor misli, govori, piše in objavlja v jeziku, ki ni jezik okolja, v katerem živi, se na vsakem koraku srečuje s prevajanjem. Zavednim ali nezavednim.

Težave se večkrat pojavijo že pri osnovnih besedilih, v katerih praviloma ni zapletenih terminov ali neprevedljivih ustaljenih besednih zvez, kaj šele pri onih, ki vsebujejo celo kopico pravno-upravnega izrazja. S takimi prevajalskimi zagatami se vsakodnevno srečujejo zaposleni v javni upravi, posebej v dvojezičnih občinah, ne nazadnje pa tudi novinarji in nasploh vsi, ki o različnih sferah življenja v Italiji pišejo v slovenščini, a niso poklicni prevajalci.

Dejstvo je, da žal ni vedno na razpolago dovolj časa, da bi se pri prevajalcu, ki nam bi lahko takoj iz rokava iztresel ustrezen prevod, pozanimali, katera je najboljša rešitev za našo prevajalsko tegobo. Opisane okoliščine so plodna tla za nastanek dobesednih ali tudi skrajno kreativnih prevodov, ki so praviloma daleč od ustreznosti. Marsikdaj so te jezikovne kreacije osebam, ki ne poznajo izvirnega izraza, celo povsem nerazumljive. Samo pomislimo na »komercialista« namesto računovodje, »dopolnilno blagajno« ali »davčno prijavo« ...

Zato se lahko veselimo zagona delovanja Centralnega urada za slovenski jezik pri Deželi Furlaniji Julijski krajini, pri katerem že delujejo štiri prevajalke. Z njihovo pomočjo si lahko končno obetamo poenotenje pravne in upravne terminologije (a ne samo), da bo ta dosledna z jezikom referenčne države – Republike Slovenije. Rezultati dela prevajalk in terminološke komisije bodo dostopni na spletu. Zatem bomo na potezi vsi govorci slovenščine v Italiji, saj bo treba predlagane rešitve usvojiti in uporabljati v vsakdanjem izražanju. Čaka nas veliko dela.