Avseniki kot Strauss

Aleksi Jercog je glasbeni urednik na Radiu Trst A, zraven tudi publicist (od l998 do 2006 je bil sodelavec Primorskega dnevnika) in glasbenik, ki že od ranega otroštva goji iskreno ljubezen do Avsenikov, simbola narodnozabavne glasbe, ki je po njihovi zaslugi zaslovela širom po svetu. Ob izidu knjige Zlati zvoki - Goldene Oberkreinerklänge, ki je doživela slavnostno predstavitev v Avsenikovih Begunjah, smo se z avtorjem pogovorili o publikaciji.
Knjiga vsebuje izčrpen pregled opusa Avsenikov od leta 1953 do 2016, dolgo zgodbo pa spremljate že od otroških let ...
Zahvaliti se moram svoji družini, ki me je z zlatimi zvoki Avsenikov zasvojila v zgodnjem otroštvu: moj oče je sodeloval pri organizaciji prvega koncerta, ki so ga Avseniki imeli na Majenci v Dolini leta 1958, doma pa smo imeli že lepo zbirko plošč, ki sem jih očaran poslušal. Zato sem se tudi začel učiti harmoniko pri prof. Claudiu Furlanu, nikakor pa si nisem mogel predstavljati, da bom nekoč z družino Avsenik navezal tople prijateljske stike. Ob 50-letnici prvega nastopa v zamejstvu sem s svojim kvintetom Veseljaki organiziral slavje v Mačkoljah in takrat objavil prvo knjigo o slovitem ansamblu – izšla je pri založbi E.Antony – S pesmijo našo, 50 let ob Avsenikovi glasbi na Tržaškem in Goriškem. Knjiga je naletela na dober odziv in tri leta kasneje me je gospa Brigita Avsenik, žena pokojnega Slavka, nagovorila, naj bi spisal bolj obširno monografijo. Knjiga S polko v svet je izšla pri založbi Avsenik s spominskim zapisom Saše Martelanca, postala pa je tudi izhodišče za nove pobude.
Tudi na Radiu Trst A že dolgo let posvečate veliko pozornosti narodnozabavni glasbi, Avsenikom pa ste posvetili tudi dokumentarec ...
Zgodilo se je leta 2013, ob 60-letnici ansambla, in bil sem res počaščen, da je družina Avsenik zavrnila ponudbe avstrijskih in nemških televizij ter izbrala mene. Delo je bilo zahtevno, dalo pa mi je veliko zadoščenja ter utrdilo zaupanje družine, ki mi je predlagala nov izziv: sestavil naj bi prvi res izčrpen katalog, ki naj bi vseboval vse, kar so Avseniki natisnili na plošče, notne in druge publikacije. Po treh letih dela – z žalostno prekinitvijo ob smrti Slavka Avsenika – mi je to uspelo z dragoceno pomočjo družine Avsenik ter slovenskih in tujih strokovnjakov, ki so se posvetili zbiranju podatkov. V čast mi je, da je publikacijo podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, spremno besedo pa so prispevali bivša ministrica Julijana Bizjak Mlakar, Brigita Avsenik, direktor tovarne glasbil Hohner Stefan Althoff (tovarna je eno svojih harmonik celo poimenovala po Avsenikih), in Vilko Ovsenik.
Knjiga je dvojezična in to gre menda pripisati popularnosti, ki jo Avseniki uživajo v nemško govorečih deželah?
Ja, številke so kar neverjetne: 34 zlatih, pa še platinasta in diamantna plošča pričajo o uspehu v tujini, s katerim se noben slovenski glasbenik ne more primerjati. Za založbo Telefunken so začeli snemati že leta 1958 pod imenom Oberkrainer Quintett, ki so mu pozneje dodali še priimek Avsenik, seveda so veliko snemali tudi za domače založnike kot Jugoton, Helidon itd., pa tudi v Severni in Južni Ameriki in Avstraliji, dokler ni družina ustanovila lastne hiše. V Guinnessovi knjigi so zabeleženi kot najuspešnejši folk ansambel v svetovnem merilu ... lahko bi dejali, da so Avseniki slovenska različica dunajske družine Strauss.