V Narodni galeriji v Ljubljani je danes torek (19.12.) potekala predstavitev knjige o prvem slovenskem časopisu Slovenka, ki je prvič izšel leta 1897 v Trstu. Delo so predstavile urednica, soavtorica in pobudnica Marta Verginella, soavtorica Irena Selišnik, oblikovalka naslovnice Samira Kentrić, dogodek pa je povezovala Maja Čander. Marta Verginella je predstavila ožji krog prodornih žensk, ki so pred več kot stoletjem orale ledino in spreminjale prevladujoči pogled na vlogo žensk v javnem življenju. V nekaj besedah je izpostavila ključen prispevek Marice Nadlišek Bartol, Ivanke Anžič Klemenčič, Zofke Kveder ter posebej izpostavila veliki večini nepoznano oziroma slabo poznano delo Manfrede Skrinjar, kot izjemne promotorke ženskega organiziranja. Posebej je poudarila, da Slovenka ni bila zgolj vadnica ženskega leposlovja, ampak pravi mali novinarski čudež, ki je predstavljal dejanski vstop žensk na širšo intelektualno sceno. V nadaljevanju se je dotaknila še, po njenih besedah, izrazito ugodnih razmer v Trstu, ki so nenazadnje tudi botrovale, da se je krog meščanskih intelektualk izrazito liberalnih načel zbiral in identificiral s potrebo po izdaji časopisa prav v tem mestu.
Irena Selišnik je predstavila pomen časopisa na področju boja za volilno pravico žensk, kot tudi zavzemanja za danes domala povsem običajne stvari. V časopisu Slovenka so se namreč avtorice prispevkov oziroma novinarke večkrat javno opredelile proti nošenju steznika in zahtevale ukinitev prepovedi vožnje s kolesom za ženske, kar je za tisti čas bilo izrazito nespodobno oziroma nesprejemljivo. »Pomen Slovenke je med drugim tudi ta, da formira celo vrsto prvobork in prvih novinark,« je še dejala soavtorica.
Oblikovalka Samira Kentrić je predstavila idejo same naslovnice in izpostavila osrednji lik intelektualke, ki jo krasi (tla »kopa« s peresom ...), kot tudi izbor slovenskih nacionalnih barv na njej.
Knjiga o prvem slovenskem časopisu Slovenka je izšla v sozaložništvu Znanstvene založbe Filozofske fakultete in Založbe Beletrina.