Kako je Kosovel postal mit

Srečko Kosovel se je rodil 18. marca 1904 in natanko 122 let kasneje so v počastitev rojstnega dne kraškega pesnika, eksperimentatorja, konstruktivista in avantgardista v Ljubljani pripravili informacijsko akcijo z naslovom Komaj zaznavno valovanje :: SFK.

Akcija, ki vključuje tudi informans (mešanica predavanja in umetniškega nastopa), je potekala na pobudo Zavoda Delak, Kosovelovega doma Sežana in Moderne galerije Ljubljana ter pod vodstvom gledališka režiserja in performerja Dragana Živadinova. Začela se je ob 10.30 v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer so ob tej priložnosti in za čas trajanja dogodka na ogled postavili originalne rokopise Kosovelovih pesmi.

Živadinov je ob pomoči mladih igralcev zbranemu občinstvu postregel z branjem besedila Kosovel in kosovelci 2.0 - Kons/truiranje mita, v katerem je uvodoma poudaril, da se je njegovo lastno poznavanje pesnika oblikovalo skozi tri kroge kosovelovcev, povezane z eksperimentatorjem, konstruktivistom in avantgardistom.

»Nekatere od njih sem srečeval osebno in se od njih učil o Srečku Kosovelu. Druge sem srečeval na ulicah, ob odprtjih razstav in gledaliških premierah; njihovo razumevanje Kosovela pa sem spoznaval predvsem prek njihovih knjig in literarnega periodičnega tiska. Tretja skupina kosovelovcev, ki je za presojo pričujočega teksta ključna, pa izhaja iz besedila Kosovel in kosovelci, ki ga je napisal Andrej Budal leta 1946 v Trstu. Nikogar iz te oddaljene skupine nisem nikoli neposredno srečal. Posredno pa – prek Jožeta Babiča in izvrstnega igralca Iva Godniča,« je dejal Živadinov in nanizal nekaj podrobnosti, ki so ga pripeljale do omenjenega teksta Andreja Budala, prvič objavljenega leta 1946 v tržaški reviji Razgledi.

Več v