Torek, 11 avgust 2020
Iskanje

Dežela pridnih

Na vaša vprašanja odgovarja jezikovni svetovalec in član Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Dr. Damjan Popič

1. avg. 2020 | 15:12
Dark Theme

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu


Avtorja tokratne jezikovne pošte je razveselilo pismo bralca, ki se je navdušil nad nekoliko bolj matematičnim pristopom k jeziku in vsemi skritimi rečmi v njem, ki jih lahko z računalniškimi metodami zbezamo na plano. Tako je na naš naslov prispelo vprašanje, kako (podobno ali drugače) se v slovenskem in italijanskem jeziku odslikava delo.

In to je odlično vprašanje – ne zgolj samo zaradi tega, ker je tema zanimiva in pogosto tudi polemična, temveč tudi zato, ker se je ravno letos ob izbruhu koronavirusa moèno spremenilo naše dojemanje dela, zlasti pa dela od doma. Ne verjamete na besedo? Pa poglejmo številke, in sicer količino vse spletne dejavnosti, vezane na koncept dela od doma. Kot prikazuje graf za zadnjih pet let, se je veliko dela letos prestavilo iz pisarn v naše domove, gotovo pa ga bo veliko tam tudi ostalo.

Dežela pridnih

Preden pa se podamo na kratko študijo slovenske in italijanske marljivosti, pa nekaj splošnih in umestitvenih številk. Slovenija in Italija sta po delovni vnemi namreč na nasprotnih koncih povprečja – Slovenci delamo 41,4 ure na teden, Italijani 40,7 ure, medtem ko je evropsko povprečje pri 41,1 ure. Razlika se na prvi pogled ne zdi prav velika, a če upoštevamo, da ima leto 2020 dolgih 255 delovnih dni, bi na letni ravni in v normalnih razmerah Slovenci letos v službi preživeli en mesec več.

Pa se to vidi tudi v jeziku? Preverimo z najpogostejšimi samostalniki v slovenščini in italijanščini, in sicer v dveh zajetnih zbirkah spletnih besedil. Rezultati so podani za vse oblike samostalnikov (tj. v vseh sklonih) in so morda nekoliko presenetljivi, saj lahko vidimo, da je pri obeh jezikih delo na 5. mestu (kot zanimivost omenimo, da v najsodobnejši nemški zbirki spletnih besedil delo najdemo šele na 39. mestu, medtem ko v nemščini med petimi najpogostejšimi samostalniki najdemo tudi evro, in to celo na 2. mestu).

Dežela pridnih

Kaj pa najpogosteje delamo? Poglejmo si najpogostejša poimenovanja, ki v slovenščini sledijo strukturi delati kot, v italijanščini pa strukturi lavorare come. Za slovenščino smo prikazali zgolj tiste poklice, ki se pojavijo vsaj 110-krat, saj se je nekako zdelo prav, da zajamemo še manekenko; manekena na lestvici sicer ne najdemo, tudi pri italijanščini pa smo zavoljo enakopravnosti seznam odrezali pri tem častivrednem poklicu).

Dežela pridnih

Kot lahko vidimo, sta si seznama v marsičem zelo podobna, nekaj pa je tudi pomembnih razlik. V italijanščini na prvih mestih tako ne najdemo strežnega osebja, tudi zdravnika ne, hkrati pa je cel kup poimenovanj, ki služijo kot dopolnila za poimenovanja poklicev ali kot vrsta delovnega razmerja. Da pa bomo bolje razumeli, pri čem toliko pomagamo in svetujemo, v tabeli navajamo najpogostejša tri dopolnila za poimenovanja pomočnik, assistente in consulente.

Dežela pridnih

Je pa obenem italijanski seznam najpogosteje omenjenih poklicev naravnan bistveno bolj izobraževalno, zajema pa tudi sodobne čase, zaznamovane s prekarnostjo. Poleg negotovosti zaposlenih pa je sodobnost zaznamovana tudi s prokrastinacijo in iskanjem motivacije za delo, pri čemer najpogosteje zajemamo iz spletnega vrelca motivacijskih citatov. »če misliš, da zmoreš, zmoreš, če misliš, da ne zmoreš, imaš prav – take in podobne fraze, ki nam vsem dopovedujejo, kako vse zmoremo, če si tega le zares želimo. Kolikor koli pač temu že verjamemo, Pa si poglejmo, kako srčno si motivacije želijo uporabniki Googla v Sloveniji in Italiji.

Dežela pridnih

Kot vidimo, motivacijo najpogosteje iščejo (oz. sploh pogrešajo) na severu Italije. V Sloveniji je stvar nekoliko drugačna, glede na sliko bi lahko rekli – centralizirana, saj iskanje motivacije očitno zaposluje predvsem Ljubljano.

Kljub temu da po podatkih Googla v Furlaniji - Julijski krajini motivacije očitno ne manjka, avtor tokratnega kotička vsem bralcem vošči motivirano delo in prijeten oddih.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Kako boste potovali letos poleti:

3. jul. 2020 | 18:38
Z avtomobilom
Z motorjem
Z avtobusom
Z vlakom
Z letalom
Z ladjo
Peš
Ne bom potoval/a
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo