Izbira pravega sklona in predloga

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bo odgovarjala jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Andreja Kalc.

jezik@primorski.eu

Vse bolj aktualno postaja vprašanje sledenja različnih reči. ALI sledenja različnim rečem? Pustimo ob strani, da se to na ravni vsebine sliši grozno. To tudi je moje vprašanje. Kateri sklon je pravi? Po slovenskih časopisih berem »sledenje okuženih«, moje jezikovno uho pa bi rajši slišalo »sledenje okuženim«. Zahvaljujem se vam za obravnavo te jezikovne dileme!

Pred aplikacijami za sledenje vsebin, namenjenimi starševskemu nadzoru, so seveda obstajale druge naprave in programi za sledenje, od katerih so imele in imajo nekatere tudi pozitivne in povsem koristne učinke za družbo, da ne bo pomote.

Nekaj primerov kolokacij (= zvez z drugimi besedami, v katerih se glagolnik sledenje rad oziroma pogosto pojavlja) smo poiskali v korpusu standardne slovenščine Gigafida 2.0. Najprej preverimo, kakšne besedne zveze so oblikovale sodobne jezikovne potrebe in novi pojavi (tehnologija): dokumentacija o sledenju živil od pridelave do potrošnika; program za sledenje telefona je aplikacija starševskega nadzora; iz Kuvajta ne bodo odpoklicali tankov za sledenje kemičnega, biološkega in jedrskega orožja; prijazne programske rešitve bodo precej olajšale celoten proces naročanja in sledenja pošiljk, zlasti za manjša in srednje velika podjetja.

V korpusu preverimo tudi, da je med najpogostejšimi kolokacijami sledenje + trend, in sicer je ta nasprotno od zgornjih primerov v dajalniku (sledenje komu ali čemu, in ne koga ali česa): slepo sledenje najnovejšim trendom. Veliko redkejša, vendar pomensko podobna kolokacija s samostalnikom smernice, je pogosteje v dajalniku: slediti (modnim, svetovnim, tehnološkim) smernicam. Naslednja najpogostejša za trendi pa je sledenje + vozilo: V dispečerski službi imajo sistem sledenja vozil za nadzor vozil, tako da lahko v vsakem trenutku vidijo, kje je vozilo in ali ima prižgane luči ali ne. Čeprav ima v korpusu ta zveza tudi nekaj pojavitev z dajalnikom (sledenje vozilom), tam preverimo, da je neprimerno pogostejša rodilniška. Zanimivo je, da se zveza sledenje + telefon pojavi samo enkrat, zato lahko intuitivno, na podlagi nezavezujočega lastnega opažanja, trdimo, da je tudi tu dvojnica: v sodobnejših besedilih je zaslediti oboje – sledenje telefona/telefonu.

In zdaj k aktualni temi aplikacij za sledenje okuženih. V normativnih slovarjih (SSKJ in slovarski del pravopisa) najdemo za glagol slediti samo možnost z dajalnikom. V trenutku, ko se namesto glagola (slediti) odločimo za glagolnik (sledenje), tvorimo pogosteje besedne zveze z rodilnikom, kot smo videli iz besedilnega gradiva. Enoznačnega odgovora za novejše besedne zveze te vrste, povezane predvsem s tehnologijo, torej ni, toda videti je, da postaja zveza sledenje okuženih ob aktualnih epidemioloških debatah pogostejša kot sledenje okuženim. Psi pa bodo seveda še zmeraj sledili zajcem in seveda ne zajcev! Dokler se ne bo tudi mednje vmešala pametna tehnologija, morda ...