Sreda, 01 maj 2024
Iskanje

Kaj nosimo/nesemo in česa ne

Na vaša vprašanja odgovarja jezikovni svetovalec in član Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik

16. sep. 2022 | 19:45
Dark Theme

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Dober dan!

Kaj je narobe z glagolom nositi? Kaj pravzaprav lahko nosimo – otroka, obleko ...? Srečo/nesrečo pa prinašamo, mar ne? Je še kaj takih posebnih primerov? Hvala!

Res je, glagola nesti in nositi se v slovenščini obnašata malo drugače kot njuna italijanska ustreznica (portare): lahko bi rekli, da se v okolici glagolov nositi in nesti nekatere besede pojavljajo kar pogosto, druge malce manj, tretje pa sploh nikoli. Temu pojavu pravimo kolokabilnost. Kolokacije (besede, ki se pogosto pojavljajo skupaj) si lahko ogledamo v Kolokacijskem slovarju sodobne slovenščine na spletnem naslovu https://viri.cjvt.si/kolokacije/slv/.

Če v iskalno polje vtipkamo besedi nositi ali nesti, kmalu odkrijemo, da v slovenščini najpogosteje nosimo dele obleke (majico, hlače), kose nakita (prstan) ali modne dodatke (čevlje, rokavice). Glagol pogosto uporabljamo tudi metaforično: pravimo, da nosimo odgovornost, posledice, breme (npr. breme spomina). Glagol se redno pojavlja tudi v poslovnem jeziku: stranka nosi strošek popravila, dopis nosi datum, fascikel/projekt nosi naslov.

Otroka lahko nosimo, seveda, a to najpogosteje ne pomeni, da ga držimo v rokah in s z njim premikamo, ampak da smo noseče. Če moramo otroka ročno premakniti, ga (od)nesemo: iz kuhinje v sobo, iz morja na plažo itd. Glagol nesti pa ima sicer ob sebi najpogosteje druge samostalnike: ljudje najpogosteje kam nesemo torbe, kovčke, prtljago ...

Na območju italijansko-slovenskega stikanja se glagola nesti in nositi pogosto pojavljata v kalkih. Italijanski glagol portare ima namreč širši pomen, pogosto ga uporabljamo tudi v frazemih. V italijanščini bomo torej lahko rekli ho portato mia figlia a scuola e la macchina dal meccanico, v slovenščini pa to z glagoloma nositi/nesti nikakor ne bo šlo (razen, seveda, če si nismo hčere in avtomobila oprtali na rame): otroka pospremimo ali peljemo v šolo, prav tako pa tudi avto (od)peljemo k mehaniku. V nadaljevanju še nekaj primerov stavkov z glagolom portare:

- l’automobile porta fino a 5 persone: z avtomobilom se lahko pelje do 5 oseb;

- portare il lutto: žalovati;

- portare il cane a passeggio: sprehajati psa, peljati psa na sprehod, iti s psom na sprehod;

- portare l’acqua a ebollizione: pustiti/počakati, da voda zavre

- portarsi avanti (con il lavoro): narediti kaj vnaprej;

- portare rispetto: spoštovati, izkazovati spoštovanje, imeti spoštljiv odnos;

- portare rancore: gojiti zamero, zameriti;

- portare pazienza: biti strpen, imeti potrpljenje, potrpeti, biti potrpežljiv;

- portare avanti la tradizione: nadaljevati/ohranjati tradicijo.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava