Moška oblika za medicinsko sestro

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Spoštovani!

V presojo pošiljam naslednji problem: sem tržaški Slovenec, že dolgo let delam tudi v Ljubljani na področju zdravstva, kjer opravljam pedagoške obveznosti. V svojih predavanjih in člankih sem uporabljal, kot je bilo pri nas v navadi, besedi bolničar in bolničarka (za italijanski pojem infermiere, infermiera). Slovenski kolegi so me opozorili, da so te besede zastarele in da uporabljamo v Sloveniji že dolgo časa besede: medicinska sestra (za žensko), medicinski brat (zelo redko), najbolj se je pa uveljavil medicinski tehnik (za moškega). Ta opredelitev medicinski tehnik za moškega se mi ne zdi zelo ustrezna, ker smo v medicini tehnika vedno pojmovali kot osebo, ki se ukvarja z nekimi aparati, stroji, itd. (npr. tecnico di laboratorio, tecnico di radiologia) in ni neposredno odgovoren za nego pacienta. Vidim pa, da se pri nas v Trstu tu pa tam še vedno uporabljata besedi bolničar in bolničarka.

Zastavili ste pomembno vprašanje, s katerim ste dobro opisali, kaj se v posameznih primerih dogaja z izrazi v zamejski slovenščini. Za razvoj in uspešno uporabo jezika so tudi strokovni čezmejni stiki dobrodošli, kajti sicer si bosta sčasoma osrednjeslovenska in slovenščina Slovencev v Italiji še manj podobni, razumevanje in sodelovanje pa bo oteženo.

Tudi jezikoslovci pritrjujemo vašim kolegom, da je bolničar/-ka kot sinonim za medicinsko sestro zastarel in v določeni meri celo konflikten, ker je že zaseden tudi z drugim pomenom.

Kateri izraz pa naj uporabimo? Tu nam pri izbiri pomaga dejstvo, da gre za reguliran poklic. Opravljajo ga lahko torej samo tisti, ki zadostijo določenim pogojem. Vsi nazivi so točno določeni že v zakonu oz. podzakonskih aktih.

Po standardni klasifikaciji poklicev RS je bolničar negovalec oz. bolničarka negovalka oseba, ki je opravila 3 letno poklicno izobraževanje in torej nima mature, ampak samo zaključni izpit (raven SOK 4); če želi pridobiti poklicno maturo (raven SOK 5), mora opraviti še dve leti šolanja. Pogovorno pa temu profilu pravimo negovalka oziroma negovalec.

Medicinska sestra pa je ženska, ki se je šolala na 4-letnem strokovnem programu Zdravstvena nega; program se zaključi s poklicno maturo in omogoča vpis na višješolske programe (to so strokovni programi po maturi, raven SOK 6), visokošolske strokovne ali univerzitetne programe (raven SOK 7). Sošolec medicinske sestre je srednji zdravstvenik.

Oba naziva (medicinska sestra in srednji zdravstvenik) počasi romata med terminološko šaro, saj izobraževalne programe prenavljajo, pridobljeni naziv pa se bo poenotil: kdor danes opravi poklicno maturo s področja zdravstvene nege, pridobi naziv zdravstveni tehnik oz. zdravstvena tehnica.

Toliko o uradnih nazivih. Kaj pa v praksi? Pri medicinskih sestrah ni dilem, ker gre za poklic, v katerem načeloma prevladujejo ženske; izraz se je že uveljavil in kljub spremembam v zakonodaji bo v praksi ostal še dolgo. Toda poklic opravlja tudi veliko moških, za katere govorci in stroka čutimo zadrego, da bi uporabili preprosto moško ustreznico za sestro, torej medicinski brat – ta izraz je pogovoren, za nekatere pa celo zafrkljiv. To ni pravo mesto za nedvomno zanimive antropološke razlage, ki bi pojasnile, zakaj tako občutimo jezik. Z izrazom tehnik v tem pomenu vsekakor ni nič narobe: tehnik namreč ni samo nekdo, ki se ukvarja s tehniko – poimenovaje v tem in podobnih primerih izhaja iz zahtevane izobrazbe za ta poklic.

Za splošno strokovno rabo, kot je opravljanje zdravstvenih poklicev in z njimi povezano pedagoško delo, vam torej še vedno svetujemo par medicinska sestra in zdravstveni tehnik, čeprav ju standardna kvalifikacija poklicev vodi nekoliko drugače. Novejše uradno poimenovanje (zdravstveni tehnik oz. zdravstvena tehnica) bo relevantno recimo pri zaposlovanju, sklepanju pogodb o zaposlitvi, torej za kadrovsko službo.