Narodni dom, Narodni Dom ali ...?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Pred kratkim smo videli posnetke z otvoritve Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Na pročelju je zdaj velik napis Narodni Dom, pri čemer se sprašujem, ali je taka raba velike začetnice pravilna. Nekateri celo namigujejo, da je to spet dokaz italijanskega nespoštovanja slovenskega jezika.

Vaše vprašanje je zanimivo, saj odpira dve dilemi.
Prva je čisto praktična in jo lahko rešimo takoj: po pravilih Slovenskega pravopisa (§ 68 na strani 13) pišemo imena poslopij z veliko začetnico (Pleterje, Tromostovje, Križanke ...), pri čemer se z veliko začetnico zapisuje prva sestavina (Slavolok zmage, Lipa sprave ...), neprve sestavine pa samo, če so tudi same lastna imena (Sveti Jožef). Pravilo je torej jasno: pravopisno ustrezen je zapis Narodni dom.

Nekoliko bolj zapleteno je vprašanje, zakaj (in čemu) je do napake prišlo. Preden kogarkoli obtožimo nespoštljivega odnosa do slovenskega jezika in kulture, moramo upoštevati dejstvo, da je odnos do jezika, njegove rabe in njegovih pravil kulturno pogojen.

Kot smo že večkrat poudarili, so slovenska pravopisna pravila nastala po procesu kodifikacije, za katero je pristojen en organ – Pravopisna komisija ZRC SAZU. V slovenščini torej govorimo o pravopisni normi, ta pa je zbrana v enem normativnem priročniku: Slovenskem pravopisu. Razlage posebnih primerov najdemo na spletni strani https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, pri čemer ima stališče Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša normativno vrednost. Z drugimi besedami: kar tam piše, je »prav«.

Italijanski pravopis pa je skupek predvsem konvencionalnih pravil, ki so se izoblikovala in uveljavila kot posledica rabe in splošnega konsenza. Zato imamo za italijanski jezik več pravopisnih priročnikov, ki so si sicer enotni, ko gre za osnovna pravila (hiša je v italijanščini casa in ne kaza, na primer), uporabnikom in uporabnicam pa puščajo ogromno svobode, ko gre za slogovne in sporočanjske izbire. Tako je raba velike začetnice pogosto povezana z izkazovanjem spoštovanja (il Sindaco, la Presidente), poudarjanjem pomena (la nostra Banca, i Grandi Classici) ali celo z oblikovalskimi izbirami. Italijanski pravopisni priročniki na splošno opozarjajo, da z veliko začetnico ne gre pretiravati, morebitna odstopanja pa razumejo npr. kot politično ali osebno stališče, ne kot pravopisno napako.

Dvojno veliko začetnico pri napisu Narodni Dom lahko torej celo razumemo kot znak posebne pozornosti, čeprav gre po vsej verjetnosti zgolj za oblikovalsko izbiro. Ker pa je Narodni dom »slovenski«, bi vsekakor pričakovali, da bodo lastniki nepremičnine v prihodnje upoštevali pravila slovenskega pravopisa.