Nesreča ali nezgoda?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Kdaj je pri poročanju o prometnih in naravnih dogodkih ustrezneje reči nesreča in kdaj nezgoda? Sta to sopomenki ali je raba odvisna od resnosti dogodka? Hvala!

Poleti smo zaradi obremenjenosti cest in visokih temperatur žal pogosto priča prometnim in naravnim dogodkom. Poglejmo, kako jih obravnavajo slovarji, stroka in dejanska raba. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2) je za samostalnik nesreča v izbranem kontekstu relevanten pomen »dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev«, tudi »dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno«. Med zgledi so avtomobilska, letalska, prometna nesreča. Pri pomenu »dogodek, ki povzroča človeku zadrego, neprijeten občutek« pa nas slovar že usmerja k nadrejeni sopomenki nezgoda.

Tudi pri iztočnici nezgoda najdemo razlago »dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno«, pri čemer slovar bralca tokrat napotuje k leksemu nesreča. Razlika se pokaže pri prvem pomenu: nezgoda je opredeljena kot »dogodek, pri katerem je človek poškodovan«, brez omembe smrti, na primer obratna, prometna nezgoda. Slovarski opis torej nakazuje, da sta samostalnika v vsakdanjem jeziku deloma zamenljiva, vendar je nesreča primernejša za dogodke z resnejšimi posledicami. Tej ugotovitvi pritrjuje mednarodno uveljavljena terminologija, zlasti s področja varstva pred naravnimi nesrečami. Urad Združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč namreč nesrečo definira kot dogodek večjih razsežnosti, katerega posledice prizadenejo širšo skupnost in presegajo njene zmogljivosti za spoprijemanje z njimi; temu sledijo tudi merila za evidentiranje takšnih dogodkov (najmanj 10 smrtnih žrtev, 100 prizadetih oseb, razglasitev izrednih razmer ali prošnja za mednarodno pomoč). V povezavi z naravnimi dogodki slovenski strokovnjaki zato opozarjajo, da »moramo besedno zvezo naravne nesreče torej uporabljati v smislu besede disaster [...], ne pa tudi v smislu besede accident oziroma v slovenščini nezgoda. [...] nezgode (posameznikov ali manjših skupin) ne moremo uvrstiti med naravne nesreče, torej naravnih nezgod ne poznamo in nezgod ne uvrščamo med naravne nesreče.«

Tej terminološki usmeritvi sledi slovenska zakonodaja, v kateri se je kot osrednji termin uveljavila nesreča: vrste nesreč so opredeljene v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, v cestno-prometnih predpisih pa se dosledno uporablja prometna nesreča. Da je takšna terminološka izbira prešla v splošno jezikovno rabo, potrjujejo korpusni podatki: prometna nesreča se v korpusu Gigafida pojavlja 25-krat pogosteje kot prometna nezgoda, naravna nesreča pa kar 435-krat pogosteje kot naravna nezgoda.

Ekipa SLORIjezik vam želi čim več poletnih zgod in prav nobenih nesreč!