Pridevniška oblika ženskih priimkov

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Imam vprašanje, ki izhaja iz mojih opažanj v medijih. Če se prav spomnim, smo se v šoli učili, da priimkov pri ženskih imenih ne sklanjamo in jih raje ne spreminjamo v pridevnike. Danes pa predvsem v športnih rubrikah zelo pogosto zasledimo pridevniške oblike ženskih priimkov, na primer Garnbretova, Trstenjakova, Križnarjeva itd. Zmoti me predvsem, ko je potem v nekaterih primerih napačno uporabljena oblika -ova namesto - eva. Hvala za vaše mnenje.

Priimke ženskih oseb v slovenščini res sklanjamo z ničtimi končnicami, iz pragmatičnega vidika oz. gospodarnosti, ko je pri ženski osebi izpuščeno ime, iz katerega bi bilo razvidno, da gre za žensko, pa zlasti v publicističnih besedilih pogosto zasledimo pridevniško obliko ženskega priimka. Taka oblika je v rabi sicer pogosta, še vedno pa je priložnostno omejena in velja za manj formalno. Ob prvi omembi sta tako navedena ime in priimek, v nadaljevanju pa pogosto samo priimek (oz. samo ime v manj uradnih besedilih) ali pridevniška oblika ženskega priimka. Npr.: Janja Garnbret je postala olimpijska prvakinja. Garnbretova je pri 22 letih najuspešnejša športna plezalka v zgodovini.

Pri tem moramo biti pozorni na glasovno premeno. Pri tvorjenju svojilnega pridevnika prihaja pri priimkih, katerih osnova se končuje na govorjeni c, j, č, ž, š, dž do glasovne premene glasu o v obrazilu (ali pri sklanjanju v končnici) v e (Snoj – Snojeva; Kovic – Kovičeva; Remic – Remičeva; Kodrič – Kodričeva, Lipuš – Lipuševa itd.). Smučarska tekačica Anamarija Lampič je spet v finalu. Lampičeva je osvojila tretje mesto. Nika Križnar je zmagovalka premierne tekme silvestrske turneje. Križnarjeva je prejela veliki kristalni globus.

Pridevniška oblika ženskih priimkov je pogosta tudi ob nazivih, ko je osebno ime izpuščeno. Pravilno je oboje: doktorica Logar ali doktorica Logarjeva, profesorica Krakar Vogel ali profesorica Krakar Voglova. V 19. in 20. stoletju so bile tvorjenke s pridevniškim obrazilom -ova/-eva prisotne predvsem v umetniških krogih, med avtoricami in umetnicami, npr. Zofka Kvedrova (Kveder), Pavlina Pajkova (Pajk), Kristina Brenkova (Brenk), Mila Kačičeva (Kačič), vendar so bile to njihove neuradne (umetniške) različice priimkov, prisotne ob izraženih osebnih imenih. V preteklih letih je bilo naslavljanje s pridevniško obliko ženskega priimka nekaj časa manj pogosto in zaželeno, kar se je odsvetovalo z utemeljitvami, da za moške ne uporabljamo istovrstnih pridevniških oblik ali da pridevniška oblika izkazuje pripadnost oz. lastnino ženske moškemu, danes pa taka oblika ne velja več za stilno zaznamovano. Nevtralna oblika je sicer zapis z imenom in priimkom, npr. Tina Trstenjak, lahko pa se priložnostno odločimo tudi za rabo brez osebnega imena, Trstenjakova.