Zakaj se lahko belo pere na devetdeset?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bo odgovarjala jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Andreja Kalc.

jezik@primorski.eu

Zanima me, zakaj v slovenščini pasiv naj ne bi bil primeren? Ob nagradi romana Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset sem prebrala komentarje, da ta pasivna oblika ni pravilna. Tudi večkrat mi ga popravijo lektorji, meni se pa ne zdi, da bi bil stavek napačen: Pozimi se pri našem društvu organizira tečaje vsak teden. Hvala!

Irena

Lektorji so bitja posebne vrste, slovničarji pa tudi; to drži, vendar imajo skoraj vedno racionalne razloge.

Z opredelitvijo in razlago pasiva ali trpnika se je v prvi slovnici, ki je opisovala slovenščino (oz. kranjščino), torej v »po priliki latinskega jezika uravnanih« Zimskih uricah (http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/24045), ukvarjal že Adam Bohorič davnega 1584. Ta je trpni glagolski način samo opisal in ga nikakor ni preganjal, kar pa se je dogajalo v vseh slovenskih slovnicah sledečih stoletij. Argument, da načeloma vsi slovanski jeziki dajejo večjo ali manjšo prednost tvorniku (belo peremo na 90°), je pripomogel stoletni slovenski sagi persekucije pasiva in oblikovanju tradicije spreminjanja pasivne oblike v aktivno.

Vlogo trpnika oziroma njegove rabe v knjižni slovenščini je na svoje mesto postavil šele Toporišič v svoji normativni slovnici, od koder poenostavljeno izhaja, da trpnik ni napačen in torej ni prepovedan, ne drži, da ni slovenski, in tudi ni grd. Na tem mestu ponovimo šolska napotila, s pripombo, da so trpne oblike za govorce vendarle lahko pravi živi pesek. Trpnik uporabimo, ko je vršilec dejanja nepomemben, samoumeven, neznan ali bi ga radi skrili. V slovenščini poznamo dve obliki: 1) z deležnikom na -n/-t: Dolg je bil poravnan v roku. 2) trpnik s se: Predlogu toženca se ugodi. Velja tudi pravilo, da se oblika s se uporablja, ko je predmet, ki ga dejanje prizadeva, neživ (= predlogu se ugodi). Tokrat se posvečamo predvsem drugi obliki.

V splošni ali publicistični rabi je v sledečem primeru, zelo značilnim za naše konce zaradi vpliva italijanščine (vendesi, affittasi – gre za pogosto brezosebno rabo), je vendarle priporočljivo glagolsko obliko spremeniti v tvorno: Stanovanje se prodaja. »Prodajamo stanovanje. V takih primerih je oblika s tvornikom že ustaljena, prodajamo ali oddajamo stanovanje je že kar fraza. V skladu s tem slogovnim napotilom bi kritiki hoteli naslov uspešnice preoblikovati v Belo peremo na 90°. Toda v pogovorni rabi številni uporabljamo pasivno obliko in naslov romana je citat žive govorice, nasvet mame glavnemu liku; zato kritika v tem primeru ni na mestu, zato se belo lahko pere na 90°. V navodilih za pralni prašek, v katerih naj bi bil jezik karseda nevtralen, pa bomo npr. napisali športna oblačila peremo na 30°.

V pravnih in uradovalnih besedilih je pasivni glagolski način nujen in ga ne spreminjamo: Občinski svet je sprejel sklep, da se tečaji organizirajo na začetku leta. Toda pozor, kajti pri trpniku s se imamo še eno težavo. Primer, ki ga navajate v vprašanju, ima namreč za predmet perilo v ednini. V navedenem primeru pa so tečaji v množini, zato: Tečaji se organizirajo in ne: tečaje se organizira. Pogosta sistemska napaka je tudi raba rodilnika pri zanikani pasivni obliki, ki je nujna pri tvorni obliki: Takih stvari (=ROD., NE!) se ne govori na glas. »Take stvari (IM.) se ne govorijo na glas.