»Slovenci manjšina druge kategorije«

Pri obravnavi poslanskega volilnega zakona (italicum) se italijanski ustavni sodniki niso ukvarjali ne s slovensko in niti z ostalimi narodnimi ter jezikovnimi manjšinami. Tržaško sodišče, ki je sicer posredovalo svojo vlogo ustavnim sodnikom, je namreč iz nje predhodno izločilo problematiko furlanske, slovenske in nemške jezikovne skupnosti v FJK. To je sodišče naredilo na zahtevo državnega pravobranilstva, ki ni sprejelo ugovora furlanskega odvetnika Luce Campanotta. Advokat, ki pripada furlanski skupnosti, je italicumu med drugim očital previsok deželni volilni prag (20 odst.) za liste jezikovnih manjšin, specifično pa tudi sestavo dveh poslanskih okrožij v FJK. Campanotto je prepričan, da tako zarisani okrožji hudo prizadeneta tudi Slovence. Državna advokatura je ocenila, da glede narodnih manjšin situacije v FJK ne gre na noben način primerjati s položajem v Dolini Aosti in na Tridentinskem-Južnem Tirolskem. »V teh dveh deželah obstajajo zgodovinski vzroki za močnejšo zaščito manjšin,« je izpostavil zastopnik države, ki je navedel mednarodne pogodbe (kaj pa Osimo?) in statuta obeh dežel. Sodišče je pritrdilo pravobranilstvu, da italijanska ustava ne določa zajamčene prisotnosti parlamentarcev iz manjšinskih vrst. To je res, praksa pa je drugačna. Dolina Aosta je od vedno t.i. uninominalno volilno okrožje (za senat in zbornico), v katerem vedno izvolijo parlamentarca francoske narodnosti, čeprav na različnih strankah in listah. Podobno velja za Južno Tirolsko. Tudi tam, kot za Aosto, velja izjema posebnih volilnih okrožij, ki zaradi naselitvene strnjenosti nemške skupnosti, jamčijo izvolitev parlamentarcev nemškega in na zadnjih volitvah tudi ladinskega jezika.