V Sarajevu Slovenci, v Ljubljani Bosanci

»V Sarajevu sem bila Slovenka, v Sloveniji sem postala Bosanka.« Takole je ena od evakuirank iz Bosne in Hercegovine (BiH) v enem stavku povzela krizo identitete, s katero se je leta 1992 soočila ob prihodu v domovino svojega očeta. Njen oče je Idrijo in Slovenijo zapustil leta 1936, ker se kot italijanski vojak ni želel udeležiti kolonialistične vojne v Etiopiji, v katero je bil kot italijanski državljan vpoklican. Raje je ilegalno pobegnil v Kraljevino Jugoslavijo. Njegova hčerka je pot ponovila v obratni smeri: nacionalistična vojna, ki je začela divjati v BiH in Sarajevu leta 1992, je njo in njeno družino prisilila, da so iz mesta odšli. Podobno situacijo je doživljalo tudi preostalih več kot tristo potnikov dveh konvojev, ki so leta 1992 s pomočjo tedanje slovenske vlade s skupinskim potnim listom pripotovali v Slovenijo. Zgodovinar Marko Klavora, sedaj zaposlen v Goriškem muzeju, se je leta 2012 kot zunanji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v okviru terenske raziskave pogovarjal z nekaterimi »evakuiranci« in na to temo objavil njihove pripovedi. Pred kratkim jih je v obliki predavanja z naslovom Bosanski žlikrofi predstavil v Carinarnici na stičišču novogoriške Erjavčeve in goriške Škabrijelove ulice.