»V Rimu so nam naklonjeni, a ne vedo, kaj bi z nami«

Za Slovence je zelo pomembno biti prisotni v administrativnih mehanizmih, ko se piše zakonodaja, saj lahko s svojimi opozorili probleme rešiš, preden določen zakon pride na dan. Tako meni Peter Černic, profesor zgodovine in filozofije na slovenskem licejskem polu v Gorici in od leta 2015 predstavnik slovenske šole v Italiji v Višjem šolskem svetu v Rimu. V pogovoru za Primorski dnevnik je spregovoril o dosedanji izkušnji delovanja v tem posvetovalnem telesu, pa tudi o trenutnem položaju slovenskega šolstva v Italiji in odnosu naše skupnosti do šole. Glede tega pravi, da, medtem ko je bilo v preteklosti zelo jasno dejstvo, da je šola jedro, iz katerega skupnost raste, to danes ni več tako jasno.
Kakšen je pogled iz Rima na naše šolstvo?
Pogled iz Rima na naše šolstvo je tak, da tam v bistvu zelo slabo razumejo naše zadeve in to, ker dejansko v zakonodajnih postopkih, ki so sledili procesu avtonomije, ki se je začel leta 1997, slovensko šolstvo v sistemu postaja vse manj vidno. Večkrat ne razumejo, kako z nami ravnati. Najbolj eklatanten primer je bil razpis za staleže leta 2016, ko niso niti dobro razumeli, da slovenska šola nima samo staležev za tipične stolice, ampak staleži za tiste stolice, ki so standardne in se po kodi ne razlikujejo od italijanskih, niso razmeli, da obstajajo specifična mesta za slovensko šolo. Na ministrstvu so mislili, da so staleži, ki pripadajo slovenski srednji in višji šoli, samo tisti, ki so vezani na poučevanje slovenskega jezika.
Na ministrstvu so do nas relativno tudi naklonjeni, vendar problem je, da ne vedo, kam nas spraviti, ker je tu nekaj zmanjkalo v politiki, od trenutka, ko se je mehanizem šolstva začel sprevračati na glavo. S prevzemanjem avtonomije so druge manjšine pridobile, mi pa, se bojim, smo v položaju, ki je strukturno šibek.