Philly: od strpnosti do upora in ameriške ustave

Gorje poražencem! Filadelfija (ali Philadelphia), ljubkovalno Philly, je v svoji, za Ameriko dolgi zgodovini večkrat »potegnila ta kratko«. Rodila se je v ljubezni: leta 1681 jo je - sicer na indijanskem ozemlju - ustanovil pripadnik angleških kvekerjev William Penn in v duhu »bratske ljubezni«, kot se še danes glasi vzdevek mesta, in verske strpnosti odmeril prostor tudi drugim verskim ločinam, med temi Amišem, ki jih omenjamo posebej. Njegovo uresničevanje bratske ljubezni so najprej poteptali trgovski interesi, saj je Filadelfija postala najbogatejša angleška kolonija, nato pa tudi najgorečnejša borka za odcepitev od kraljeve Anglije. V tem mestu, ki je povzemalo politične vizije tedanjih 13 kolonij, hkrati pa odražalo tudi njihovo ustvarjalnost na najrazličnejših področjih, se je rodila tako »ameriška revolucija« - na zasedanju 14. julija 1776 so delegati sprejeli resolucijo o samostojnosti - kot tudi nova država - ustavo, datirano 17. september 1787, so uradno potrdili in tudi prvič javno prebrali v tem mestu. Vendar pa predstavniki držav, katerih gospodarstvo je slonelo na latifondizmu in sužnjelastništvu, niso želeli, da bi liberalno in vsestransko razvito mesto postalo prestolnica nove državne tvorbe. Tako je Philly v obdobju 1790-1800 »nadomeščala« Washington, ki je bil v izgradnji, po političnem primatu pa je mesto v 19. stoletju izgubilo še trgovsko-gospodarsko-kulturno »vojno« z New Yorkom, ki je postal daleč »naj« ameriško mesto.
Dandanes je Filadelfija najpomembnejše mesto v Pensilvaniji (glavno mesto je mali in večini nepoznan Harrisburg), peto ali šesto (glede na to, če jemljemo v poštev mesto kot tako ali tudi širšo okolico) največje mesto v ZDA (z 1,45 oz. 5,8 milijona prebivalcev). Ostaja vsestransko živahno mesto, v katerem je življenje prijetnejše in manj naporno, kot npr. v New Yorku, so nam rekli. Preveriti nismo mogli, saj smo si v »najbolj zgodovinskem med zgodovinskimi ameriškimi mesti« ogledali le zapuščine slavne preteklosti, začenši s slovitim »zvoncem«, vlitim leta 1751 ob 50-letnici pensilvanske ustave. Na srečo so ga postavili v stekleno »izložbo«, sicer do njega zaradi nepregledne vrste obiskovalcev ne bi niti prišli. Od »nacionalnega parka neodvisnosti« in zgodovinskih poslopij smo utegnili priti še do najstarejšega mestnega predela in najstarejše uličice, nato pa še do prve - traditur - šivalnice ameriške zastave. In že nas je klical eden od zmagovalcev: New York!