Predsednik spremlja utrip goriške kulture

Gostje v predsedniški palači so bili predsednica centra Franka Žgavec, organizacijska tajnica Tamara Kosič ter odborniki Marijan Markežič, Damjan Paulin in Jurij Paljk, ki so gostitelju predstavili nastanek Katoliškega doma, njegovo prenovo in preimenovanje v današnji Kulturni center Lojze Bratuž, predvsem pa vraščenost centra Bratuž v mesto in širši goriški prostor. Med enournim pogovorom so z zadovoljstvom ugotavljali, da predsednik Türk spremlja in pozna kulturni utrip goriških Slovencev.
Delegacija centra Bratuž je bila vabljena v Ljubljano predvsem zato, ker se predsednik zaradi drugih obveznosti ne bo udeležil slovesnosti, ki jo bodo ob jubileju priredili v soboto, 25. februarja, na dan, ko so pred pol stoletjem svečano odprli kulturni hram. Türk je povedal, da bo na slovesnost poslal svojega človeka, da bo predsedstvo dostojno zastopano, izrazil pa je željo, da bo v bližnji prihodnosti obiskal Gorico in tudi center Bratuž. Z zanimanjem je nato prisluhnil sogovornikom in pokazal veliko pozornost za Goriško in ves obmejni prostor, ki ga je že večkrat obiskal, zadnjič pred nedavnim v Brdih, kjer se je sestal tudi s predstavniki Slovencev v Italiji. Izpostavil je pomen slovenskih kulturnih domov na obeh straneh državne meje in spraševal po tem, kakšno je danes življenje ob meji. Goričani so mu povedali, da je sodelovanje centra Bratuž z goriškim Kulturnim domom odlično, pristavili pa so še, da center Bratuž sodeluje tako s slovenskimi kot italijanskimi ustanovami in je pomemben soustvarjalec kulturnega življenja ter sožitja ob nekdanji meji.
»Iz predsedniške palače smo odšli z lepimi občutki, saj je predsednik seznanjen s kulturnim utripom pri nas in spremlja naše delovanje, pogovor pa je zaobjel tudi širši goriški prostor,« je po sprejemu povedala Franka Žgavec: »Izpostavili smo vlogo, ki jo odigravamo mi in nam sorodne ustanove. Vsak kulturni hram je dobil svoje mesto in ima svoje poslanstvo.« Türk je pokazal posebno zanimanje za samostojne produkcije centra Bratuž, zlasti za operete. Žgavčeva mu je pojasnila, da so v operetah povzete vse dejavnosti in umetniške zvrsti, ki se jim posvečajo. Beseda pa je tekla tudi o prispevkih italijanske države in o zastojih pri njihovem izplačevanju, saj so za lansko leto do danes prejeli le polovico vsote. »Predsednik nam je povedal - tako Žgavčeva -, da ima posebno skrb, da se te stvari uredijo, na kar opozarja italijanskega predsednika, ko se z njim srečuje.«