Izmenjava dobrih praks naj postane pravilo

Če vzamemo v roke zemljevid Italije, na katerem so z različnimi barvami označene manjšinske skupnosti, bomo opazili, da je večina Apeninskega polotoka bele barve: s to belino, ki jo predstavlja večinski italijanski narod, se moramo soočati. Če se ne želimo v njej utopiti, se moramo jezikovne manjšine prijeti za roke in začeti nastopati skupaj: z rednim izmenjavanjem izkušenj in večjo strokovnostjo lahko postanemo zgled sodelovanja, odprtosti, sprejemanja drugačnosti. Tudi za večino.

Predavanje, s katerim je Gabriele Iannàccaro z milanske univerze Bicocca, uvedel petkov celodnevni posvet Zgodovinske jezikovne manjšine v Italiji (o njem smo že poročali v včerajšnji izdaji), sicer poslušalcem ni postreglo z revolucionarnimi odkritji, je pa na luciden način spregovorilo o sedanjosti, v kateri ni časa za objokovanje, temveč za sodelovanje. Samo tako lahko tudi »mali« postanejo »veliki«.

Na posvetu, ki sta ga Slovenski raziskovalni inštitut in furlansko filološko društvo Societât Filologjiche Furlane posvetila izmenjavi dobrih praks v jezikovni in kulturni promociji, je sodelovalo štirinajst predavateljev. Slišati je bilo marsikaj zanimivega: škoda, da so v dvorani ob predavateljih sedeli le redki slušatelji (med njimi je na primer do konca vztrajala poslanka Tamara Blažina), kajti slišano bi lahko koristilo marsikateremu politiku, članu naših kulturnih organizacij in sploh »manjšincu«.

Dopoldanski del, ki je bil posvečen manjšinam v Furlaniji Julijski krajini, je vodil William Cisilino z Deželne agencije za furlanski jezik. Moderator je pohvalil zlasti obe dobri praksi inštituta Slori: projekt EDUKA je po njegovih besedah naletel na dober odziv udeleženih dijakov in pedagogov (kar je bilo razvidno tudi iz predvajanega videospota), po projektu JezikLingua pa se danes zgleduje tudi furlanska skupnost: vsem družinam novorojenčkov bodo razdelili informativni material o dvojezičnosti, med katerim bo tudi tekst Suzane Pertot. Tržaška psihologinja in znanstvena koordinatorka omenjenega čezmejnega projekta je goriškemu občinstvu predstavila njegove najvidnejše uspehe: nov multimedijski center, ki ga bodo v Špetru odprli 14. decembra, koprska prodajna točka italijanskih knjig Infolibro, delavnice in jezikovne tečaje za starše, ki vpisujejo otroke v slovenske šole v Italiji, spletna jezikovna svetovalnica (www.jesv.eu), izdaja nekaterih publikacij za vzgojitelje (Alfabetolandia, Igrajmo se po slovensko itd.).

Projekt EDUKA, ki je posvečen promociji medkulturnih vrednot med mladimi in ga prav tako financirajo v okviru čezmejnega programa Italija-Slovenija, sta predstavili Norina Bogatec in Zaira Vidau. V sklopu večletnega projekta so priredili 110 informativnih predavanj za italijanske in slovenske dijake ter 17 multikulturnih delavnic. Mladi so spoznavali italijansko manjšino v Sloveniji in slovensko v Italiji, prisluhnili zgodbam migrantov, se v mešanih skupinah preizkusili v čezmejnem raziskovanju.

Pier Giorgio Sclippa (Furlansko filološko društvo) je predstavil projekt virtualne furlanske knjižnice (www.bibliografiefurlane.it), ki je nastala iz potrebe, da bi na enem mestu zbrali vse publikacije v furlanščini in o Furlanih, ki so jih v zadnjih letih izdale krajevne uprave, šole, društva. Predstavnika društva Kanaltaler Kulturverein Alessandro Sandrini in Annamaria Tributsch pa sta spregovorila o nemški skupnosti v FJK. Sandrini je ugotavljal, da javnost malo ve o nemških skupnostih, ki naseljujejo najbolj Kanalsko dolin (Kanaltal), v manjši meri pa tudi Sauris-Zahre in Timau-Tischlbong. Opozoril je na pomanjkanje dvojezičnih tabel in na prenizko število ur (samo dve tedensko) nemškega jezika v italijanskih šolah. Kljub temu so nekatera društva zelo aktivna pri ohranjanju nemške kulture; zbor Zahre je na primer izdal zgoščenko s pesmimi v saurskem jeziku - arhaični različici nemščine.

Annamaria Tributsch je spregovorila o sodelovanju na šolskem področju in izpostavila projekt Tri roke, pri katerem s tedenskimi izmenjavami učiteljev sodelujejo šole iz Slovenije, Avstrije in FJK. Omenila je organizacijo poletnih tečajev nemščine na Južnem Tirolskem in spomnila, da si na Trbižu prizadevajo za ustanovitev štirijezične šole.
O ostalih nemških skupnostih v Italiji je spregovorila Silvia del Negro (Svobodna univerza v Bocnu) in na primer opozorila na »unicum«, ki velja samo na Južnem Tirolskem, kjer se mora vsakdo, tudi otrok mešanih družin, opredeliti za eno samo etnično skupnost: tu ni mesta za večjezično družbo, ampak ostajajo skupnosti ločene. Fabio Chiocchetti je opozoril na težave ladinske skupnosti v dolinah, kjer prevladuje drug manjšinski jezik (nemščina), a tudi na pomanjkanje standardnega jezika. Kljub temu, da ladinskih skupnosti ne povezuje en sam jezik, je njegov ugled v zadnjih letih zrasel, predvsem po zaslugi glasbe (ladinski CD Antonelle Ruggiero, nagrade skupinam, ki pojejo v ladinščini ...).

O okcitanščini v Piemontu sta spregovorila Matteo Rivoira in Ines Cavalcanti. Kdor hoče kaj več izvedeti o tej skupnosti, ne more mimo zelo aktivne organizacije Chambra d’Oc (www.chambradoc.it), ki vodi veliko zanimivih projektov (digitalni arhiv Tresor de lenga, Carovana Balacaval - potujoče jezikovne posvetovalnice).

Preko spletne povezave se je goriška dvorana povezala s Sardinijo: Tore Cubeddu je predstavil filmski festival Babel, na katerem lahko tekmujejo samo filmi v takem ali drugačnem manjšinskem jeziku - na letošnjo tretjo izvedbo so sprejeli kar 90 filmov! Vittorio dell’Aquila in Carlo Zoli pa sta spregovorila o informacijski tehnologiji, prilagojeni manj razširjenim jezikom; podjetje Smallcodes na primer pripravlja informacijske pripomočke za pripravo spletnih slovarjev. Potrdila sta, da bodo lahko manjšine samo s skupnimi močmi dosegle od informacijskih gigantov (Google, Facebook) spoštovanje tudi manjšinskih jezikov in njihove toponomastike.

pd

Več novic na www.primorski.eu