Ali gre za začetek krčenja mreže slovenskih ravnateljstev?

V Sindikatu slovenske šole (SSŠ) so zadnje dni močno zaskrbljeni. Pred enim tednom je namreč javnost razburila novica, da bosta 1. septembra dve šoli s slovenskim učnim jezikom ostali brez vodje administracije, zdaj pa je znano, da bo nesrečna usoda zaradi majhnega števila dijakov doletela Humanistični in družbeno-ekonomski licej A. M. Slomšek ter Državni tehniški zavod Žiga Zois.

Trenutno je največja bojazen tako sindikata kot civilne družbe ta, da gre za neke vrste obvoz pri uveljaviti ministrske uredbe št. 136 z dne 30. junija 2023, ki predvideva krčenje števila ravnateljstev po Italiji. Deželna komisija za slovenske šole je konec lanskega leta predlog o zmanjšanju števila slovenskih ravnateljstev zavrnila in takrat je kazalo, da je zadeva tudi rešena. Novi ukrep pa daje slutiti, da se zgodba, očitno v ozadju, nadaljuje.

Pravzaprav se v naslednjem šolskem letu v omenjenih šolah v praksi ne bo nič spremenilo. Vodji administracije bosta še naprej opravljala svoje delo, vendar nastopila bo pomembna sprememba. Njuno delovno mesto ne bo več na seznamu sistematiziranih delovnih mest na šoli.

Kot nam je obrazložila vodja SSŠ Katja Pasarit, bo v obeh primerih mesto sicer še vedno obstajalo, zasedli pa ga bodo lahko zaposleni na šoli. V primeru natečaja pa ne bo na voljo. Skratka, pomembno funkcijo vodje administracije na obeh šolah ne bo mogel nihče več zasesti s pogodbo o rednem delovnem razmerju za nedoločen čas.

Ravno zato, ker delovno mesto ne bo uradno zasedeno, bi se v primeru krčenja ravnateljstev ne postavljal problem ukinitve dveh delovnih mest za nedoločen čas. Sum, da gre v resnici za drugačen korak v smeri krčenja mreže slovenskih ravnateljstev, je zato upravičen.