Kakovost tržaškega olja naj bi bila letos zelo dobra

Napovedi o letošnji oljkarski sezoni, po katerih naj bi bil pridelek revnejši kot v preteklih letih, so se izkazale za le delno pravilne. Medtem ko so bile količine na Krasu znatno manjše kot v preteklih letih, so jo oljkarji v Bregu kljub peklenski poletni vročini in suši dobro odnesli. Kakovost tržaškega olja, ki se v teh dneh še izliva iz torklje v jeklene posode, pa bo zelo dobra. Po nekaterih ocenah bo letina s tega vidika ena izmed najboljših.

»Nismo pričakovali, da bo letina tako dobra. Tudi izplen olja je visok. Pri belici je ta trenutno 18-odstoten, kar je za oktober dober rezultat, novembra pa pričakujemo, da bo 20 do 22-odstoten,« je za Primorski dnevnik povedal Gianni Zerjul, predsednik Kmetijske zadruge pri Domju, kjer torklja v teh dneh melje s polno paro. »Od sedme zjutraj do desete zvečer. Vsak dan,« je pojasnil Zerjul ter pristavil, da v njej povprečno stisnejo osem do devet ton oljk dnevno. Letno pa pridelajo povprečno 40 tisoč litrov olja za stranke in devet tisoč litrov olja iz oljk, ki jih prinesejo člani (ustekleničeno zadružno olje je tu naprodaj). Članov je skupno kar 180, je spomnil Zerjul. Prve pošiljke oljk so začele prihajati že konec septembra. V torklji, kjer za to, da se vse dobro izteče, skrbi Mark Zerjul, imajo rezervacije do konca novembra.

Na količinske razlike v pridelku na Krasu in v Bregu je najverjetneje vplivala razlika v dnevnih in nočnih temperaturah za čas cvetenja. Ko se je cvetenje že začelo, so nočne temperature, ki so se na Krasu spustile tudi do šest stopinj, ohromile cvetenje. Plodovom in drevesom nato prav tako nista pomagali izredna vročina in prekomerna suša. »V preteklosti smo imeli zahtevnejše letine, predvsem z vidika obvladovanja škodljivcev. Take vročine pa, da bi jaz pomnil, še ne,« je povedal Miloš Čotar, ki oljke goji v Medjevasi. Zaupal je, da »si je vročina odvzela lep del pridelka. In bojim se, da razmere, ki smo jih doživljali letos, kmalu ne bodo več izjema. V tem primeru bomo morali razviti primerne strategije in okrepiti kmetijske tehnologije za obvladovanje podobnih situacij,« meni oljkar.

Manj težav je v oljčniku v Nabrežini imeli Peter Radovič, ki predvideva, da bo tudi letos pridelal približno enako količino olja kot lani. »K sreči je konec avgusta zapadlo nekaj dežja in so si naše stare in odporne oljke lepo opomogle,« je pojasnil. Razmere pa se od oljčnika do oljčnika zelo razlikujejo, saj na končni pridelek vpliva res veliko dejavnikov, še posebej osenčenost in lega zemljišča, je še poudaril oljkar.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.