Barantanje za solidarnost

Pravila EU o azilu in migracijah nujno potrebujejo prevetritev, pravzaprav je že zdavnaj napočil čas za povsem novo skupno politiko, ki naj bo jasna in predvsem usmerjena v varstvo človekovih pravic. V to so prepričane organizacije, ki na dnevni ravni spremljajo migrante.

Da je zaradi ponekod neobvladljivega stanja potrebno spremeniti trenutno politiko, se strinjajo tudi članice EU, čeprav ne razmišljajo vse v isto smer. Pred skoraj dvema tednoma so se notranji ministri unije dogovorili o pogajalskem stališču glede uredbe o azilnih postopkih ter uredbe o upravljanju azila in migracij. Predlagani evropski načrti vključujejo vsaj dve jabolki spora. Prvo je t. i. mehanizem obvezne solidarnosti, se pravi razporejanja priseljencev po državah unije, vendar bi lahko manj obremenjene članice, ki ne bi želele sprejeti beguncev, plačale znesek v višini 20.000 evrov na prosilca za azil. Druga vroča tema pa je vezana na uvedbo novih obveznih postopkov na mejah EU, kjer naj bi ocenjevali, ali so prošnje sploh dopustne. Migrante bi torej zadrževali na meji tudi po več mesecev.

Predsednik tržaškega konzorcija ICS Gianfranco Schiavone je na srečanju izpostavil zelo konkreten problem: ker naj bi vsi postopki potekali na zunanjih mejah EU, so ukrepi italijanske vlade, ki predvidevajo preverjanja identitete migrantov na državnih mejah, nelegitimni. O kriznih zbirnih centrih, ki naj bi nastali v FJK, pa je spregovorila odvetnica Caterina Bove iz društva za pravne študije na področju migracij ASGI.

Nevladne organizacije so še najbolj razočarane zato, ker so bili vsi upi po tako zelo dolgem napovedovanju novih migracijskih politik usmerjeni v spoštovanje pravic, vendar so predlogi le izraz populizma.