Nedelja, 03 marec 2024
Iskanje

Dežela ni šla v združevanje slovenskih ravnateljstev

Deželna vlada meni, da je ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol v pristojnosti države

FJK |
2. dec. 2023 | 17:10
Dark Theme

Deželna vlada Furlanije - Julijske krajine je na svoji seji v petek, 1. decembra, na predlog odbornice za izobraževanje Alessie Rosolen sprejela sklep o posodobitvi načrta o ureditvi šolske mreže in vzgojno-izobraževalne ponudbe za šolsko leto 2024/2025, v katerem pa ni združevanja oz. ukinjanja nekaterih slovenskih ravnateljstev, ki ga predvideva letošnja junijska uredba italijanskih ministrov za izobraževanje in finance, Giuseppeja Valditare in Giancarla Giorgettija. Sklep sicer predvideva združitev vrste večstopenjskih šol z italijanskim učnim jezikom na Goriškem , Pordenonskem, Tržaškem in Videmskem, slovenskih pa se ne dotika, čeprav medministrska uredba z dne 30. junija letos določa, da bi morali v šolskem letu 2024/2025 odpraviti deset italijanskih in dve slovenski ravnateljstvi, v letu 2025/2026 štiri italijanska ravnateljstva, v letu 2026/2027 pa dve italijanski in eno slovensko ravnateljstvo, skratka, v treh letih bi ukinili 16 italijanskih in tri slovenska ravnateljstva. To v sklopu načrta, da se postopno po vsej državi zmanjša število samostojnih šol z lastnim ravnateljem in vodjo uprave.

Glede slovenskih šol v sklepu deželne vlade piše, da je dežela problematiko in zadevno zakonodajo večkrat poglobila skupaj z ministrstvom za izobraževanje ter prišla do zaključka, da je ustanavljanje oz. morebitno ukinjanje tovrstnih šol v pristojnosti države, saj se šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Prav tako se v sklepu poudarja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK.

Vprašanje načrtovanega združevanja slovenskih ravnateljstev je v slovenski narodni skupnosti v Italiji pred časom povzročil nemalo razburjenja, vendar je bila odbornica Rosolen na zaslišanju pred paritetnim odborom za vprašanja slovenske manjšine preteklega 27. oktobra zelo jasna, ko je ponovila, da je urejanje mreže slovenskih šol v pristojnosti države in poudarila, da bo glede tega vzela na znanje mnenje Deželne komisije za slovenske šole. Le-ta je zasedala 14. novembra, glede medministrske uredbe pa ni mogla oblikovati formalnega mnenja, pri čemer se je sklicevala na pomanjkanje dodatne dokumentacije in posledično vsebine. Hkrati pa se je izrekla proti morebitnemu ukinjanju, poenotenju ali združevanju šolskih avtonomij s slovenskim učnim jezikom, saj gre za šolsko mrežo, ki je zgodovinsko zakoreninjena na tem ozemlju ter zaščitena z mednarodnimi sporazumi in je bistvena za obstoj in razvoj slovenske manjšine kot celote.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava