Prijava
Šola v Škednju (FOTODAMJ@N)
Dark Theme
»Takoj, ko smo dobili vpogled v osnutek dokumenta, o katerem je treba doseči dogovor in ki se tiče zmanjšanja števila ravnateljstev, smo ministrstvo za izobraževanje opozorili na tri neoporečna dejstva, ki se tičejo šol s slovenskim učnim jezikom,« je včeraj o nameri oz. predlogu, da bi v sklopu preoblikovanja šolske mreže število slovenskih ravnateljstev v FJK zmanjšali za tri, spregovorila Alessia Rosolen, ki v Fedrigovi deželni vladi spremlja resorja šolstva in dela.
»Prvi argument, ki smo ga predočili ministrstvu, so državni predpisi. Drugi je dejstvo, da deželne avtonomije regulira uredba predsednika republike. In kot tretje, na kar smo opozorili ministrstvo na Drevoredu Trastevere, je obstoj mednarodnih dogovorov, ki obravnavajo vprašanje slovenskih šol v Italiji, in ki temeljijo na recipročnosti,« je včeraj za Primorski dnevnik povedala Rosolen. Ta je šolskemu področju sledila že v prvi deželni vladi Massimiliana Fedrige.
V Rimu podcenili ta vidik
Rosolen je ocenila, da so v Rimu sprva podcenili ta vidik oz. problem. Z razlago pravnih predpisov, ki so jo deželni uradi FJK preventivno posredovali pristojnim uradom v Rimu, so na ministrstvu doumeli, da mora biti vsakršen ukrep, ki zadeva ravnateljstva šol s slovenskim učnim jezikom, tako ali drugače iti skozi preventivno vladno presojo, je še dodala deželna odbornica za šolstvo.
Zaenkrat uradnega odgovora še ni, kot je navedla Rosolen, pa so iz Rima, čeprav ministrska uredba še ni bila objavljena, ker še ni dobila zelene luči računskega sodišča, dali razumeti, da naj bi omemba slovenskih šol ostala. »To je za nas kot deželo dobro, ker če omemba ostane, nam to dovoljuje, da lahko takoj, ko bo uredba objavljena, spet, tokrat tudi uradno, opozorimo na pravne predpise, ki se tičejo slovenskih šol in na katere smo opozorili tudi deželno odvetništvo,« je povedala. Če se bo pokazalo, da sta ministrstvo in dežela na različnih bregovih kar se tiče interpretacije norm, povezanih s šolami s slovenskim učnim jezikom, bo to torej preneseno tudi na raven izpodbijanja določenih zakonskih predpisov. »To pomeni, da bo čas do prihodnjega dimenzioniranja šolskega sistema, da vsaka izmed strani uveljavi svoj pogled na zadeve.«
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.
