»Dogovor s Tunizijo ni etičen in ne bo niti učinkovit«

Novinarka Antonella Napoli za različne italijanske medije (La Repubblica, Huffington Post, Limes) in za spletno revijo Focus on Africa, ki jo sama ureja, podkovano in strastno poroča o Afriki, pogosto iz Afrike. Leta 2019 so jo v Sudanu aretirali. Napisala je tudi več knjig.

Nanjo smo se obrnili v času, ko severni del celine pretresajo mnoge krize. Evropska unija, ki z nekdanjo kolonialno silo Francijo tam izgublja teren, je v Tuniziji pravkar podpisala dogovor, da bi zajezili migracije skozi to državo v Evropo. Tunizija pa ravna z migranti zelo slabo, kar je v svojih člankih izpostavila tudi sama Antonella.

V Tunisu so predstavniki EU, med njimi tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, podpisali dogovor o migracijah v zameno za obsežna finančna sredstva. Tako kot mnogi si tudi ti poudarila, da gre za neetičen sporazum.

Na področju človekovih pravic tak dogovor ni sprejemljiv. Tunizijski predsednik Kais Saied skuša zajeziti migracije iz podsaharske Afrike z represivnimi ukrepi. Sama sem pred kratkim opisala zgodbo o mladi ženski in njeni hčerki, ki so ju našli mrtvi v Sahari. To je imelo nek odmev in posledice, vključno z demonstracijo pred tunizijskim konzulatom v Milanu.

Z njunim primerom želim razložiti, kako ukrepa tunizijska vlada. Šlo je za begunce, ki jim iz Libije ni uspelo odpluti proti Evropi, zato so se odpravili v sosednjo Tunizijo. V drugem ali tretjem poskusu so v puščavi prečkali mejo ter se ustavili pri Sfaxu, kjer se zbira večina beguncev. Taborišc je na stotine, tunizijska policija je vdrla v njihovega in jih vse odgnala nazaj v puščavo. Več sto ljudi je zatavalo po vročem pesku in nekaterim, kot sta tista mati in njena hči, ni uspelo preživeti.

Skratka, ta dogovor je le slaba kopija tistega z Libijo, ki so ga pred leti obsodili sami Združeni narodi. Tedaj je komisija ZN v Libiji ugotovila, da tamkajšnja vlada krši človekove pravice s samovoljnimi aretacijami in drugimi dejanji, kakršna izvaja zdaj Saied v Tuniziji. Mi zelo dobro vemo, komu zaupamo migrante. Tega ne vidijo samo organizacije, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch: tudi analitiki, ki na dogovor s Tunizijo gledajo bolj z evropskega (da ne bom rekla ekonomskega) vidika, opažajo, da gre bolj za politične račune. Dogovor Evropi ne prinaša ugodnosti in ne more prekiniti migracij. Tunizija niti nima sredstev in pripravljenosti, da bi učinkovito izvajala tako obsežne dejavnosti.

Dogovor torej ni samo neetičen, ampak bržkone tudi neučinkovit?Absolutno. Migrantov ne bo ustavil. Tisti ljudje, ki so jih izgnali nazaj v puščavo, so že tretjič ali četrtič skušali potovati čez Sredozemlje, potem ko so prečkali Saharo. Brutalno povedano: s tem nekoga plačujemo za to, da ti ljudje ne bodo v tolikšni meri umirali v morju, pod kritičnim pogledom zahodnega javnega mnenja, ampak drugje.

Celoten intervju v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku