Duhovnik, ki si brez družine ne zna predstavljati življenja

Duhovnik in oče dveh otrok Aleksander Erniša je v ponedeljek dve uri govoril na večeru Društva slovenskih izobražencev, potem je prisedel k snemalniku in se zbral za novo pošiljko vprašanj. Po zadnjem odgovoru, v katerem je povedal, kako dolgo še namerava biti pastor Evangeličansko luteranske cerkve v Trstu, je odbila enajsta zvečer.

Bi bili duhovnik, če bi celibat veljal tudi za protestante?

U, zelo težko vprašanje. Zelo sem vesel, da imam ženo in dva otroka. Brez družine si ne znam predstavljati življenja. Že mama in oče sta poudarjala, da je družina nekaj najpomembnejšega. Zato bi se morda težko odločil za ta poklic, a tudi vera mi toliko pomeni, da ... Ne vem. Bi Bog moral narediti svoje (se zasmeje).

Ukinitev celibata je v Rimskokatoliški cerkvi zelo aktualno vprašanje. Škofovska sinoda o Amazoniji se je zaključila s predlogom papežu, naj spremeni pravila. Očitno dozoreva spoznanje, da je celibat ovira pri odločanju za duhovniški poklic.

Da.

A pomanjkanje duhovnikov občutite tudi protestanti, čeprav pri vas ni celibata.

To je posledica težave zahodnega sveta, kjer je čedalje močnejša ideja, da je vera nekaj osebnega oziroma da si lahko dober kristjan tudi brez Cerkve. Veste, ko se enkrat odločiš, da boš duhovnik, izpostaviš sebe in družino. Zato je za katoliške duhovnike morda celo lažje, ker ostanejo sami. Mi pa moramo družino usklajevati z župnijo.

Pogovor z Aleksandrom Ernišo si lahko v celoti preberete v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.