Čeprav je mednarodno dogajanje, začenši z vojnama v Ukrajini in Gazi, precej zasenčilo boj proti podnebnim spremembam, za katerega zgleda, da so po koncu »dobe Grete Thunberg« nekoliko manj dovzetne tudi mlade generacije, je skrb za podnebje še vedno eden glavnih programskih ciljev članic Evropske unije, medtem ko je npr. administracija Donalda Trumpa na drugi strani Atlantika opustila to bitko. Zaradi tega je vladalo precejšnje zanimanje pred objavo včerajšnjega poročila Evropske komisije o nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih članic. Po ocenah Bruslja je EU na dobri poti k izpolnitvi podnebnih ciljev za leto 2030, pot do podnebne nevtralnosti unije do leta 2050 pa je še vedno zelo strma. Mudi se, saj posledice podnebnih sprememb opažamo vsako leto, ko se spopadamo z daljšimi obdobji suše in vročine ter vse bolj pogostimi ekstremnimi pojavi, ki povzročajo poleg smrtnih žrtev tudi precejšnjo gospodarsko škodo.
»Evropska unija je na dobri poti k izpolnitvi podnebnih ciljev za leto 2030,« je na podlagi končnih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic ocenila Evropska komisija. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je ob tem poudaril, da bo treba cilje s papirja prenesti v prakso. Kot je povedal, je EU doslej neto izpuste toplogrednih plinov glede na leto 1990 zmanjšala za 37 odstotkov. Cilj zmanjšanja do leta 2030, določen v evropski zakonodaji, znaša 55 odstotkov, tega pa, po zdajšnjih napovedih, za las ne bomo dosegli, pogojnikov je sicer še veliko. »Če bodo ob vseh drugih politikah EU članice v celoti izpolnile svoje načrte, bomo neto izpuste zmanjšali za okoli 54 odstotkov,« je dejal Hoekstra.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.