Francoska zapečena čebulna juha

Jesen je tu in sedaj se v svežih večerih prileže nekaj toplega. Ko je v Parizu še obstajala znamenita tržnica Les Halles, preden so zgradili center Pompidou, so težaki po trdem nočnem delu ob zori zahajali v bistroje, ki jih je bilo v okolici veliko in v katere so poleg delavcev zahajali tudi veseljaki, ki so noč prebili v raznih pariških nočnih lokalih, in si privoščili skodelo vroče zapečene čebulne juhe. Gre za zelo ceneno jed, ki ni doma samo v Franciji, saj jo najdemo marsikje, ker so sestavine sila enostavne in poceni: čebula, ki jo najdemo skozi vse leto, kruh, sir, olje. Očetovstvo čebulne juhe si skušajo prilastiti tudi Italijani, češ da jo je v Francijo v 16. stoletju prinesla Caterina de Medici, ko se je poročila s francoskim kraljem Henrikom II.

A to nas v bistvu ne zanima, kot ni zanimalo niti težakov, ki so juho imeli za zajtrk.

Dejstvo je, da je danes čebulna juha, vsaj v obliki, kot jo bomo opisali, tipična francoska jed, ki jo najdemo v vsaki francoski gostilni in v vsaki še tako fini restavraciji.

Za 4 osebe potrebujemo:

500 g čebule

poldrugi liter juhe

30 g moke

olivno olje

žličko sladkorja

sol

poper

za skorjo pa nekaj rezin francoskega kruha (baguette)

10 g grojerja

100 g masla

Čebulo narežemo na čim tanjše ploščice in jo stresemo v posodo z oljem, maslom in sladkorjem. Na šibkem ognju pražimo in skrbno pazimo, da čebula nikakor ne porjavi. Ko čebula postekleni in se zmehča, jo potresemo s presejano moko in vse skupaj skrbno premešamo. Sedaj lahko dodamo juho. Tradicija pravi, da naj bo juha iz volovega repa, mi pa lahko izkoristimo juho, ki jo imamo že doma ali celo juho iz jušne osnove. Ko smo čebulo zalili z juho, pustimo, da počasi vre vsaj 30 minut. Ko je juha skuhana, jo dosolimo in popopramo, prelijemo v štiri manjše ognjevarne sklede, položimo nanjo kruhove rezine, jih potresemo z nastrganim grojerjem in polijemo z razpuščenim maslom. Sklede porinemo v na 250 stopinj ogreto pečico in pustimo, da se naredi zlata skorjica, kar bo terjalo 6-7 minut. Čebulno juho ponudimo vročo.

Če hočete, da bo vaša juha kremasta, lahko dve tretjini zmiksate in kremo zlijete v sklede, kremo pa pokrijete s preostalo čebulo, nakar je postopek tak, kot sem ga opisal prej. V nekaterih receptih za to slastno jesensko-zimsko jed, zasledimo tudi uporabo rdečega vina, s katerim naj bi zalili ovenelo čebulo. Vino mora povreti in šele potem lahko vse zalijemo z juho. Vino bo vsekakor pustilo juhi nekoliko kiselkast okus, kar pa ni vsem všeč.

Dober tek!

Ivan Fischer