Hamburg vlaga v Trst, ker opaža znake uspeha

30. januar bo za tržaško pristanišče predvidoma zgodovinsko pomemben dan. Takrat (če ne bo vmesnih sprememb) se bodo s postankom ro ro trajekta turške družbe Ulusoy začele dejavnosti na logistični platformi oziroma večnamenskem terminalu, ki je zadnja leta nastajal na morju med škedenjsko železarno in sedmim pomolom. Tako bo konkretno zaživela težko pričakovana infrastruktura, ki bo s svojimi 27 hektarji krepko povečala pristaniške zmogljivosti in o kateri se je v Trstu – kjer je v preteklosti tudi ob manjšem prometu kronično primanjkovalo prostora za logistiko in skladiščenje – govorilo nekaj desetletij.

Naslednji korak bo predstavljala dodatna nadgradnja z uresničitvijo osmega pomola (predvidoma za kakih 400 milijonov evrov), največjega v mestu. Ta je predviden v pristaniškem načrtu, sprejetem leta 2016. Osmi pomol pa predstavlja prihodnost, medtem ko je zdajšnji terminal, ki je povezan z železnico, sedanjost.

Platformo so na pilotih gradili nekaj let, s približno 150-milijonsko naložbo (dve tretjini je prispevala pristaniška uprava oziroma država) je bil to eden največjih pristaniških projektov zadnjih let v Italiji. V prvi vrsti sta bila tržaška skupina Francesco Parisi in furlansko gradbeno podjetje Icop, delničar je tudi Interporto Bologna. Dolgo se je govorilo o vstopu večjega tujega partnerja, pogovori so bili med drugim v teku s Kitajci, septembra pa je v projekt naposled vstopil velikan Hamburger Hafen und Logistik AG (HHLA), ki ga nadzoruje hamburška mestna uprava. 7. januarja je nemška družba uradno prevzela 50,01-odstotni delež terminala, ki ga bo po novem upravljala družba HHLA PLT Italy. Slednji bo predsedovala izvršna direktorica matične družbe Angela Titzrath, podpredsednik je Philip Sweens, generalni direktor hamburške družbe, pristojne za mednarodne zadeve (HHLA International GmbH).

Sweens je v Švici rojen menedžer, ki zaseda vodilna mesta tudi v hčerinskih družbah v Estoniji in Ukrajini, do leta 2017 pa je bil pristojen za evropske zadeve pri družbi United Arab Shipping Company iz Dubaja (enem izmed desetih največjih pomorskih prevoznikov kontejnerjev na svetu, ki se je nato združil s Hapag Lloydom). Na naša vprašanja je odgovoril po elektronski pošti.

Skupina HHLA že nadzoruje in upravlja terminale v Estoniji in Ukrajini (v Odesi), pa tudi železniške storitve na Češkem in Poljskem, v daljnem vzhodnoevropskem zaledju. Kaj vas je prepričalo, da ste nazadnje investirali v severni Jadran in Trst?

Jadranska regija se je v zadnjih nekaj letih zelo dinamično razvijala. Kot najsevernejše sredozemsko pristanišče predstavlja Trst južna vrata srednje in vzhodne Evrope. Naložba družbe HHLA v Trstu predstavlja širitev naše obstoječe pristaniške in intermodalne mreže. Terminal nam ponuja priložnost, da aktivno sodelujemo v novih in spreminjajočih se blagovnih tokovih, da jih sooblikujemo, pa tudi da poudarimo svoje ambicije po mednarodni rasti.

V okviru skupine HHLA deluje tudi logistična družba Metrans, ki je že dejavna v tržaškem pristanišču. Tržaška pristaniška uprava si v zadnjih letih zelo prizadeva za razvoj železniških povezav med pristaniščem in različnimi evropskimi prometnimi vozlišči oz. intermodalnimi centri. Je bil to pomemben dejavnik pri sprejemanju vaše odločitve za naložbe v Trstu?

Tudi to je bil pomemben dejavnik. Zahvaljujoč dejstvu, da so povezave z evropskim železniškim omrežjem že dobre, se blago iz Trsta hitro prevaža v zaledje – v Avstrijo, Madžarsko in južno Nemčijo. Naše zaveze tu v Trstu služijo strateškemu cilju, da povežemo svoje stranke s pomorskimi in celinskimi transportnimi tokovi.

Naj ob tem pojasnim, da je naše sestrsko podjetje Metrans le eden izmed operaterjev, ki bodo opravljali postanke v Trstu. Terminal bo prosto dostopen in torej odprt vsem pomorskim linijam in intermodalnim operaterjem. Pogovarjamo se s številnimi intermodalnimi operaterji, ki bi lahko uporabljali naš terminal.

Kako ocenjujete sodelovanje s tukajšnjimi partnerji, soudeleženimi na logistični ploščadi – z družbami Parisi, Icop in Interporto Bologna?

Naše strokovno znanje se odlično dopolnjuje. Delimo isto vizijo o razvoju terminala, s kombinacijo njihove močne lokalne prisotnosti in naših mednarodnih izkušenj na področju upravljanja terminalov pa dobimo idealno konstelacijo za razvijanje dejavnosti družbe HHLA PLT Italy.

V kratkem se bodo na logistični ploščadi začele prve aktivnosti s prihodom ro ro trajektov. Kaj se trenutno še dogaja na območju terminala?

Tako je. Medtem potekajo pogovori z mnogimi drugimi potencialnimi strankami, ki so zainteresirane za plovbo v naš terminal. Trst je potreboval dodatne zmogljivosti, da bi podprl rastoče povpraševanje v pristanišču.

Naslednji veliki projekt je gradnja osmega pomola. Kakšni naj bi bili dimenzije in stroški te infrastrukture?

V tem času smo osredotočeni na zagon dejavnosti, ki predstavlja najvišjo prioriteto naše ekipe. Zatem se bomo lotili nadaljnjih korakov, v skladu z rastjo pretovora na terminalu.

Kakšno količino pretovorjenih zabojnikov oz. blaga pričakujete na terminalu?

Deloval bo kot večnamenski terminal, ponujal bo storitve na področju ro ro plovil (roll-on/roll-off trajekti prevažajo tovorna vozila, v Trst trenutno povečini iz Turčije, op. ur.), pretovora kontejnerjev in generalnega tovora (v to kategorijo spadajo tovori, ki se obračunavajo v tonah in ne potujejo v standardnih zabojnikih, op. ur.). V tem času se ukvarjamo s krepitvijo vseh treh vrst blaga.

Kaj predvidevate na področju zaposlovanja?

V teku je postopek za zaposlitev potrebnega osebja, pričakujemo pa, da se bo število zaposlenih večalo sorazmerno z rastjo poslov. Za družbo HHLA pa je zelo pomembno tudi to, da ima večnamenski terminal lokalni menedžment in delovno silo. Naš namen je torej najti sposobne ljudi na lokalnem trgu dela.

Kako gledate na tržaško pristanišče v razmerju s sosednjima Koprom in Reko? Kakšen je potencial teh treh luk, ki so, naj spomnimo, mnogo manjša od severnoevropskih velikanov – Hamburga, Rotterdama, Antwerpna?

To je res, ampak rast severnojadranskih pristanišč je bila v zadnjih letih nadpovprečna. Okrepila so svojo pozicijo in vlogo južnega vhoda v Evropo. Poleg tega pa ima Trst močna aduta, in sicer odlično železniško omrežje in pristaniške zmogljivosti, ki bodo v prihodnjih letih ključen dejavnik uspeha.

Pred lanskim septembrom, ko je na plan stopila družba HHLA, je bil v Trstu dolgo govor o kitajskih družbah, ki so se zanimale tako za logistično ploščad kot za drugo tukajšnjo pristaniško in logistično infrastrukturo. Pa sta se pojavila Hamburg in tudi Duisburg, ki je kupil pomemben delež v logistični družbi Interporto Trieste. Lahko rečemo, da je Nemčija v severnem Jadranu za zdaj prehitela Kitajsko in njeno svilno pot?

HHLA je evropska družba s sedeži in dejavnostmi v številnih evropskih državah. Dejstvo, da smo se v Trstu angažirali, ter rastoče zanimanje za to pristanišče in logistično vozlišče kažeta na to, da ima Trst dovolj potenciala, da prevzame večjo vlogo v mednarodnih dobavnih verigah – naj bo to v odnosu s Sredozemljem ali pa kot pomemben del pobud v sklopu svilne poti. Naš namen je ustvariti učinkovita transportna omrežja v Evropi ter tujini in v tem smislu opažamo v Trstu velike razvojne priložnosti. S tem v zvezi sodelujemo s številnimi različnimi podjetji v Evropi in Aziji, da bi z njimi dosegli ta cilj.