Sreda, 05 oktober 2022
Iskanje

Interreg sredstva niso za vse

Razočaranje SDGZ ob zadnji porazdelitvi Programa Italija-Slovenija

Trst |
15. okt. 2019 | 7:16
Dark Theme

V Programu Interreg Italija-Slovenija za obdobje 2014-2020 so porazdelili še zadnjih 12 milijonov evrov, in sicer za standardne projekte. Razočaranih je več kot zadovoljnih, med prvimi je tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ), ki je neuspešno predlagalo več kot 800.000 evrov vreden projekt CRAWL.

S CRAWL-om bi podjetniki iz Italije in Slovenije, slovenski inšpektorat za delo in italijansko podjetje za zdravstveno varstvo dobili digitalni pripomoček, ki bi vsem prihranil čas. Italijansko podjetje, ki opravi delo v Sloveniji, ali slovensko podjetje, ki si zagotovi posel v Italiji, bi z registracijo na portalu v hipu dobilo informacijo o zakonskih predpisih glede varnosti pri delu. »To konkretno pomeni, da bi slovensko gradbeno podjetje takoj vedelo, kaj mora storiti v Italiji. Dobilo bi tudi, recimo, konkretno opozorilo, da zdravniško potrdilo za delavca v Sloveniji velja dve leti, v Italiji pa eno,« pravi direktor SDGZ Andrej Šik. A CRAWL bi bil koristen zlasti za inšpektorata na obeh straneh, ki bi hitro dobila vpogled v morebitno neupoštevanje zakonov o varnosti pri delu.

»Nočem reči, da so projekti, ki so bili nagrajeni, manj pomembni od našega. Tako pač je, eni dobijo, drugi ne, včasih odloča točka razlike. Ugotavljam pa, da je bil naš projekt ocenjen s samo 66 točkami, zato bomo zahtevali podrobno poročilo,« pravi Šik, ki obžaluje, da so bili v tem programskem obdobju prikrajšane organizacije, ki konkretno skrbijo za boljše življenje ob meji.

Bistveno bolj zadovoljen s tokratno porazdelitvijo sredstev je Katinarec Fabio Gombač, vodja skupine EU - Plan. S projektom DuraSoft, vrednim 866.000 evrov, si je zagotovil sofinanciranje z največjim številom točk v razdelku za krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij. Pri projektu je vodilni partner raziskovalni inštitut Consiglio nazionale delle ricerche iz Benetk, med slovenskimi partnerji pa izstopa Biotehniška fakulteta.

»Predlagali smo nadgradnjo posebnega lesenega premaza, ki je odporen na morsko in sladko vodo in je ekološko vzdržen. Lahko premažeš hlode v laguni, domača okna in marsikaj. Je izdelek podjetja Silvaprodukt, uporablja se ga v severni Evropi, s tem projektom pa želimo, da bi se razvil tudi v našem prostoru,« pravi Gombač.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava