Na dengo in čikungunjo moramo biti pozorni

S podnebnimi spremembami je povezano tudi širjenje nekaterih bolezni, ki izvorno niso bile prisotne na določenem ozemlju. To velja tudi za viruse, ki jih prenašajo komarji, kot sta denimo denga in čikungunja. V Italiji, Sloveniji in Albaniji je zaradi močne prisotnosti tigrastih komarjev povečano tveganje za širjenje tovrstnih bolezni, izpostavlja Cyril Caminade, raziskovalec pri tržaškem mednarodnem centru za teoretično fiziko (ICTP), eden od sodelavcev pri pripravi poročila evropske ocene podnebnih tveganj (EUCRA), ki je nastalo pri Evropski agenciji za okolje (EEA).

Pri nas ni razloga za preplah, preventiva pa je vselej dobrodošla, poudarja biolog Sebastiano Volpe, Tržačan, doktorski študent molekularne biologije in biotehnologije na Univerzi San Martin v Buenos Airesu. Za temo svoje doktorske disertacije je izbral ravno molekularne baze, ki nadzorujejo razmnoževanje virusa čikungunja. »Čikungunjo, tako kot dengo, prenašajo tujerodni komarji iz rodu Aedes, natančneje komarji ščitarji in tigrasti komarji,« pove Volpe. Ime čikungunja prihaja iz jezika makonde in pomeni »to, kar ukrivlja«. Razlog za tako poimenovanje so bolečine v sklepih, ki povzročijo ukrivljeno držo bolnikov. Volpe se strinja, da k večji možnosti za širjenje bolezni, kot sta čikungunja in denga, prispevajo tako podnebne spremembe, pa tudi večja mobilnost ljudi. »Potrjene okužbe so v veliki večini primerov prisotne pri ljudeh, ki so se vrnili iz tropskih krajev oz. tistih, kjer sta ti dve bolezni bolj razširjeni, denimo v Južni Ameriki,« komentira.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.