»Ni rečeno, da bi se večina izrekla za obstanek v italijanski državi«

Senator Luigi Spagnolli, župan Bocna od leta 2005 do leta 2015, pripadnik Demokratske stranke, je v četrtek sodeloval na srečanju o manjšinah v Italiji, ki ga je v Rimu priredila senatorka Tatjana Rojc. Namenjeno je bilo dijakom rimskega klasičnega liceja. Ob tej priložnosti je s senatorjem stekel pogovor za Primorski dnevnik.

Deset let ste bili župan Bocna, dvojezičnega mesta. V čem se dvojezično mesto razlikuje od drugih mest?

Razlikuje se, ker je na vsej Južni Tirolski obvezna aktivna in pasivna dvojezičnost. Vsi javni dokumenti morajo biti sestavljeni v obeh jezikih, italijanščini in nemščini, in vse javne službe morajo biti sposobne, da z občani občujejo v obeh jezikih, kar seveda dodatno obremenjuje javne uprave.

Osebno vprašanje: ali govorite nemško?

Seveda govorim nemško, kot vsi prebivalci moje generacije.

Kakšni so odnosi javne uprave do občanov? Kaj se zgodi, ko pride prebivalec na občino in spregovori v svojem jeziku?

Odgovor prejme v svojem jeziku. Zgodi se lahko, da zaposleni ne obvlada v celoti tehnične terminologije v jeziku občana, ki želi odgovor. V tem primeru mu nekdo priskoči na pomoč.

V katerem jeziku ste se pogovarjali v občinskem odboru?

Skoraj vedno v italijanščini, ker je bila večina odbornikov Italijanov. V občinskem svetu obstaja simultano prevajanje; prevod dejansko potrebujejo maloštevilni, morda kakih 10 odstotkov italijansko govorečih, medtem ko vsi nemško govoreči dobro razumejo italijanščino.

Ali obstaja pravilo, da mora biti, kadar je župan Italijan, podžupan Nemec?

Da, čeprav gre za nenapisano pravilo. Velja v vseh občinah z znatno prisotnostjo obeh jezikovnih komponent. Nikjer pa ni rečeno, da mora župan pripadati najštevilnejši skupnosti; so tudi primeri, ko je bil v občini, kjer večina prebivalcev pripada nemško govoreči skupnosti, izvoljen župan italijanske komponente.

Pred leti so bile velike polemike o italijanstvu, bilo je veliko sovraštva, tudi med prebivalci ...

To je politično vprašanje, leta 1983 se je v Bocnu prvič uveljavila stranka MSI, postala je stranka relativne večine z gesli etnične narave, češ, volite za nas, ker mi branimo italijanstvo. To vprašanje se od takrat pojavlja ob vsaki volilni kampanji.

Ali še prinaša glasove?

Da, zagotovo, predvsem med starejšimi generacijami, mladi pa so manj dovzetni za ta vprašanja. Že danes mladi uporabljajo besedišče, ki je nekakšna mešanica italijanščine in nemščine. Tega žargona ne razumejo niti v Innsbrucku niti v Veroni.

Ali nemško prebivalstvo še postavlja pod vprašaj pripadnost italijanski državi?

Če bi danes imeli o tem vprašanju referendum, ni rečeno, da bi se večina Južnih Tirolcev izrekla za obstanek v italijanski državi. Ampak ne gre za jezikovno ali etnično vprašanje, gre za učinkovitost. Državne službe, kot na primer davčna uprava in pravosodje, na Južnem Tirolskem ne delujejo tako dobro kot podobne službe v Nemčiji ali Avstriji. Ljudje bi raje šli drugam, ker javna uprava ne deluje dobro, in to je velik problem Italije.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.