Odločitve za prihodnost jim niso deveta briga

Ko (in če) se bodo jutri zglasili na volišču, bodo na predčasnih parlamentarnih volitvah volivci pod 25. letom tokrat prvič prejeli obe glasovnici, za poslansko zbornico in senat. Odpravljena je namreč bila starostna omejitev za glasovanje za zgornji dom italijanskega parlamenta.

Za komentar smo povprašali štiri mlade volilne upravičence. Vsi štirje bodo jutri dvignili glasovnice, so povedali Martin Cufar, Simon Simčič, Mija Škerlavaj in Katarina Visintin: izbrali smo jih naključno, zato slika ni nujno reprezentativna, zlasti če pomislimo, da je na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 v starostni skupini od 18. do 34. leta bilo za 30 odstotkov takih, ki niso glasovali.

UDELEŽBA JE POMEMBNA, PRI 16 LETIH PA JE ŠE PREZGODAJ

Skepse nad pomembnostjo »državljanske dolžnosti« glasovanja, kot je zapisano v 48. členu ustave, ni izrazil nobeden izmed štirih sogovornikov. »Mislim, da je tudi ali pa mogoče predvsem danes pomembno, saj vidimo, da je volilna udeležba vedno nižja,« meni 19-letni Bazovc Martin Cufar, študent industrijskega inženirstva na tržaški univerzi. »Najbrž bo tudi tokrat tako,« še poreče in doda, da na to verjetno vpliva tudi kaotična politična slika v Italiji, med ljudmi je tudi nemalo skepticizma. »V moč volitev verjame vedno manj ljudi,« pove Cufar, ki pa meni, da je to priložnost za soodločanje o prihodnosti.

»Šla bom na volitve, ker se mi zdi prav, da grem. Dolžnost vsakega državljana je, da odda svoj glas. In tudi meni je to pomembno,« pove 21-letna Katarina Visintin, ki živi na Peči v Sovodnjah, dela pri goriškem špediterskem podjetju, ob tem pa študira odnose z javnostmi na goriški izpostavi videmske univerze.

Prav tako vsi štirje podpirajo odpravo starostne omejitve 25 let za glasovanje za senat. »Koristno je, da lahko tudi mi mladi glasujemo za naše predstavnike v senatu, ki bodo soodločali o naši prihodnosti. Mlajšim generacijam je treba zaupati, jim dati odgovornost in tudi priložnost, da se oglasijo,« je prepričana Mija Škerlavaj z Opčin. Dijakinja petega letnika Znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu bo 18 let dopolnila jutri, ko bo tudi prvič vstopila v volilno kabino.

Temu, da bi starost za pridobitev volilne pravice znižali na 16 let, kot občasno predlaga ta ali oni politik, pa niso naklonjeni. V utemeljitvi so si praktično enotni – prezgodaj je. »Pri 16 letih je odvisno od posameznika: nekateri so res zelo na tekočem in točno vedo, kaj bi in česa ne bi, a kljub temu ostajam mnenja, da znižanje starostne meje ne bi bilo na mestu,« ocenjuje 18-letni Simon Simčič iz Števerjana, dijak zadnjega letnika Klasičnega liceja Primoža Trubarja v Gorici.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.